Ob slovenskem dnevu znakovnega jezika, ki ga obeležujemo 14. novembra, varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da je vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo le prvi korak k polnem uresničevanju pravic gluhih oziroma oseb z okvarami sluha. »Pristojne pozivam, da pripravijo podzakonske akte, da se bodo pravice udejanjale še v praksi, sicer bodo ostale le mrtve črke na papirju. Pričakujem tudi, da država pripravi zakon, ki bo urejal svobodno uporabo in razvoj jezika gluhosplepih in da bo sprejet čimprej,« je poudaril varuh Svetina.
Ob tem dodaja, da je hitro ukrepanje nujno, da sledimo demokratičnim načelom in delujemo v smeri socialne integracije in sprejemanja drugačnosti. »Izjemno zadovoljen sem, da v Sloveniji izvajamo nekatere pomembne družbeno odgovorne korake. Eden izmed takšnih korakov v pravi smeri je tudi podpis pogodbe za Pilotni projekt samodejnega podnaslavljanja programov na nacionalni televiziji. Okoli 200 tisoč ljudi bo tako lažje dostopalo do informacij. O nujnosti implementacije samodejnega pretvarjanja govora v podnapise v realnem času sem z direktorjema RTV Slovenije in Urada RS za komuniciranje govoril pred enim letom in moram reči, da sem izjemno vesel, da v letu 2021, v dobi razcveta informacijsko-komunikacijskih tehnologij, tudi na tem področju počasi stopamo v družbo razvitih držav,« meni varuh človekovih pravic.
Še vedno pa se srečujemo s pomanjkljivostmi izobraževalnega sistema za uporabnike znakovnega jezika. »Na tem področju so nujni premiki! Pravica gluhih je, da se izobražujejo v znakovnem jeziku, ki je njihov naravni jezik. Mnogim otrokom je pogosto kršena dostopnost do izobraževanja v lastnem jeziku – slovenskem znakovnem jeziku. Veliko gluhih in naglušnih je slabo izobraženih tudi zato, ker šole ne zagotavljajo popolne prisotnost tolmača. To predstavlja diskriminacijo gluhih otrok pri dostopu do izobraževanja,« izpostavlja varuh Svetina.
Ob tem še opozarja na širok spekter težav, s katerimi se srečujejo starejši gluhi in naglušni. »Najti je treba rešitve, ki bodo zagotavljale večjo kakovost bivanja tudi gluhim stanovalcem domov za starejše. Enakopravno vključevanje invalidov v vse segmente naše družbe in ustvarjanje prijaznega oziroma vključujočega življenjskega okolja je njihova pravica, a žal tudi rana, ki jo celimo prepočasi. V instituciji Varuha človekovih pravic ugotavljamo, da je še veliko področij, na katerih moramo narediti odločne korake naprej, da bo ustavno določbo, da je Slovenija socialna država, in druge z ustavo zagotovljene pravice, občutil vsak izmed nas,« še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.