Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica, prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) kot aktivna iskalka zaposlitve. Navajala je, da ji je bilo pri eni od nevladnih organizacij na razgovoru za vključitev v program "Usposabljanje na delovnem mestu" v okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ) rečeno, da bodo kandidati za vključitev v program pred samo vključitvijo v program in pred napotitvijo na zdravniški pregled povabljeni na eno ali dvodnevni preizkus usposobljenosti.
Z vprašanjem, ali je to dopustno, se je obrnila na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) in Inšpektorat RS za delo (IRSD). Svetovalec na ZRSZ jo je seznanil, da naj bi bila to pogosta praksa v slovenskem prostoru. Inšpektorica za delo pa je v pisnem odgovoru izrazila dvom o dopustnosti tovrstnega preizkusa, saj se že iz naziva programa predvideva, da kandidat za opravljanje dela na delovnem mestu še ni usposobljen. Pobudnici je pojasnila, da je tudi sicer dopustno pred zdravniškim pregledom in usposabljanjem o varnosti in zdravju pri delu opravljati preizkus usposobljenosti zgolj za nenevarna dela, ne pa tudi za nevarna in tvegana dela, za katera je to opredeljeno v oceni tveganja. Dvodnevni preizkus se je inšpektorici za delo zdel "predolg", poleg tega pa se ji je zdelo sporno, da bi pobudnica dva dni delala brez plačila.
Z mnenjem IRSD smo se strinjali, zato smo opravili poizvedbo pri ZRSZ. Kot prvo smo bili kritični do eno ali dvodnevnega preizkusa usposobljenosti za ukrep "Zaposlovanje na delovnem mestu", saj je ta ukrep APZ namenjen usposabljanju. Kot drugo pa se je tudi nam zdelo sporno opravljanje eno oz. dvodnevnega preizkusa brez vsakršnega plačila. ZRSZ smo prosili za pojasnilo, zanimalo pa nas je tudi, kako zadeve potekajo v praksi.
ZRSZ nam je v odgovoru pojasnil, da je očitno prišlo do nesporazma v pisni komunikaciji med pobudnico in svetovalcem ZRSZ. Svetovalec je pojasnil, da se je njegovo v zvezi z preizkusom dano pojasnilo nanašalo na vključitev v redno delovno razmerje (na sklenitev pogodbe o zaposlitvi) in ne na vključitev v progam usposabljanja na delovnem mestu, saj je tako razumel vprašanje pobudnice. ZRSZ je izrazil obžalovanje, da se pobudnica za pravno pomoč o tem vprašanju ni obrnila na brezplačni telefon ZRSZ za pravna vprašanja, kar ji je sicer tudi svetoval njen svetovalec.
Nadalje je ZRSZ pojasnil, da so se za pojasnilo, ali pri vključevanju udeležencev v program »Usposabljanje na delovnem mestu« uporabljajo prakso, ki jo je opisala pobudnica, obrnili tudi na nevladno organizacijo, pri kateri je bila pobudnica na razgovoru. Posredovali so nam njihovo pojasnilo, iz katerega izhaja, da takšne prakse ne uporabljajo (pod polno odgovornostjo so izjavili, da za vključitev brezposelnih oseb v različne programe še nikoli niso opravljali preizkusov ali kakršnihkoli testiranj) in da tudi sami program »Usposabljanje na delovnem mestu« razumejo »kot program, namenjen pridobivanju novih znanj, veščin in kompetenc brezposelnih oseb za opravljanje določenega dela«. Glede na pojasnjeno, po mnenju ZRSZ obstaja možnost, da je pobudnica informacije delodajalca napačno razumela.
ZRSZ je še pojasnil, da Zakon o delovnih razmerjih sicer dopušča, da delodajalec pri zaposlovanju preizkusi znanja oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi (28. člen). Preizkus znanja je torej mogoč le v postopku sklepanja delovnega razmerja, nikakor pa ne v drugih postopkih, kot je npr. v postopku izbire osebe za izvedbo programa usposabljanja na delovnem rnestu, ki se izvaja kot ukrep APZ brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V primerih, v katerih je preizkus dovoljen, pa je celodnevni ali celo več dnevni preizkus tudi po mnenju ZRSZ v nasprotju z namenom tega delovnopravnega instituta in ga pristojna inšpekcija lahko obravnava kot zaposlovanje in delo na črno. Na to sami opozarjajo tako brezposelne osebe kot delodajalce.
Pojasnila ZRSZ in njihovo ukrepanje v zvezi z obravnavo zadeve smo ocenili kot korektno. Pobudnici smo svetovali, da naj v primeru, da razpolaga z dokazilom o nasprotnem, torej da je nevladna organizacija dejansko izvajala eno ali dvodnevne preizkuse s kandidati, s tem seznani ZRSZ, da bo lahko ustrezno ukrepal. Konkretno kakšna informacija ji je bila podana na razgovoru pri nevladni organizaciji pa težko ugotovimo, saj nas ni bilo poleg. Enako velja tudi za pojasnila pristojnega svetovalca ZRSZ. Zato tudi težko sodimo, ali je napačno ravnal ZRSZ, ali pa ga je morda pobudnica napačno razumela. Pobude tako nismo šteli kot utemeljene. Da pa v bodoče morebiti ne bi prihajalo do omenjene sporne prakse delodajalcev, na nedopustnost takšnega ravnanja opozarjamo na tem mestu. 4.1-57/2016
