Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v sredo, 17. 1. 2018, s sodelavci poslovala v občini Šentjernej. Z namestnikoma Tonetom Dolčičem in Miho Horvatom ter svetovalci Varuha Ano Polutnik, Petro Komel in Gašperjem Adamičem Metlikovičem so sprejeli 26 ljudi, trije vnaprej prijavljeni se pogovorov niso udeležili.
Varuhinja je zbranim novinarjem povedala, da si je za prvo poslovanje zunaj sedeža v letu 2018 izbrala občino Šentjernej, kjer je prav tako prvič. Uvodoma se je sodelavcem občine zahvalila za pomoč pri obveščanju, kar je rezultiralo, da se je na pogovore prijavilo veliko število ljudi, primerljivo večjim krajem.
Veseli jo, da je brezposelnost pod republiškim povprečjem 10 odstotkov. Iz prijav ni izhajalo, da bi bila v občini tudi socialna problematika, zato jo je presenetilo, ko jo je župan seznanil, da je tistih, ki potrebujejo socialno pomoč, precej, a si je ne upajo niti iskati. Župan jo je med drugim seznanil, da manjka stalni pediater, kar je zaznava tudi v drugih občinah. Dom za starostnike se bo gradil, že pa se gradi nov vrtec, jo je še seznanil.
Rdeča nit tokratnega poslovanja je bila romska problematika. S svetovalcem Gašperjem Adamičem je sprejela na pogovor Rome z Roj, ki nimajo normalnih razmer za bivanje, pa si jih želijo. Izrazili so željo, da bi se srečali z županom, ki je na srečanje pristal, je povedala varuhinja.
Izpostavila je še primer onesnaževanja okolja s kurjenjem s strani priseljenih Romov. Pobudniki pričakujejo, da bo država poskrbela, da se to početje neha, sploh če kršitve zaznajo tudi inšpekcijske službe.
Srečala se je še s primerom iskanja zaposlitve, s strogo osebnimi zgodbami, primerom razveze in posledično oteženih stikov z otroki, kar je stalnica v skoraj vseh krajih, kjer Varuh posluje, je povedala varuhinja.
Pobudniki so opozorili tudi na neustrezno ureditev odvoza komunalnih odpadkov, konkretno grezničnih gošč. Nezadovoljni so, ker morajo odvoz plačevati tudi če ga dejansko ne koristijo, saj gošče odvažajo sami.
Namestnik varuhinje Tone Dolčič je dejal, da sta se s svetovalko Varuha Petro Komel seznanila s primerom invalidskega varstva, ki pa ga bomo obravnavali po prejemu dokumentacije. Seznanila sta se tudi s primerom zdravstvenega varstva, ki ga bomo obravnavali tudi z vidika pospešitve postopka.
Izpostavil je primer postopkov v zvezi z imenovanjem ravnateljice na osnovni šoli. Varuh bo skladno s pristojnostmi preverili delo pristojnih inšpekcij, predvsem pri odgovarjanju prijaviteljem, ki je zakonsko določeno, pa mnogokrat ni izvajano, na kar Varuh večkrat opozarja.
Seznanila sta se tudi s primerom (ne)izplačila odpravnine po prenehanju delovnega razmerja. Namestnik je ocenil, da je ravnanje delodajalca nedopustno, saj naj bi po zatrjevanju upokojenega pobudnika odpravnino dobil šele po nekaj mesecih. Pobudo bomo obravnavali po prejemu dokumentacije.
Namestnik varuhinje Miha Horvat je povedal, da sta se s svetovalko Ano Polutnik srečala predvsem s primeri, povezanimi z upravnimi ali sodnimi postopki. Šlo je predvsem za nezadovoljstvo z izidom ali pa za to, da je bil tak postopek zoper nekoga sprožen. Ni bilo pritožb nad delom občine, je dejal. Srečala sta se s primeri medsosedskih ali zemljiških sporov. Podala sta pojasnila o postopkih s katerimi lahko ljudje zavarujejo svoje interese, saj Varuh nima pristojnosti za obravnavo zadev v civilnih sporih.
Izpostavil primer gospe, ki je že po sklepu o dedovanju našla oporoko, zdaj pa ne uspe najti odvetnika, ki bi bil pripravljen sprožiti postopek, da bi se jo uveljavilo. Naj skuša izkoristiti možnost, po kateri se lahko obrne na predsednika Odvetniške zbornice, da lahko potem on določi odvetnika za stranko, ki zaradi posebnosti svojega primera ne uspe najti ustreznega odvetnika. Možnost izhaja iz statuta Odvetniške zbornice. Gospa bila s pojasnilom zadovoljna in bo pot uporabila.
Osrednja zgodba je bila tudi v njuni skupini romska problematika. Tudi v tej skupini sta bili slišani obe strani. S podobnimi zgodbami se pri Varuhu srečujemo pogosto, je dejal namestnik. Na eni strani so predstavniki Romov izpostavili dostop do vode, elektrike in prevoza otrok do šole, na drugi strani pa so se ljudje pritožili nad obnašanjem oziroma ravnanjem nekaterih posameznikov romske skupnosti.
V tem kontekstu nista prejela pritožb nad delom policije, le oceno, da takšni ukrepi niso zadostni. Namestnik je ocenil, da je problematika zapletena, saj je njeno nereševanje trajalo predolgo, po osamosvojitvi in z novimi generacijami pa so se zadeve samo še poslabšale. Ocenil je, da samo represivni ukrepi ne bodo dovolj, treba bo sprejeti vrsto ukrepov in postopoma sanirati nastalo družbeno škodo, čez noč je to nemogoče, je še povedal.
Na novinarsko vprašanje, kaj storiti, ko je posameznikom kršena pravica do zasebne lastnine, je povedal, da imajo pravne poti za dosego svojih pravic. Opozoril pa je, da zadeve niso enostavne in enoznačne na območjih, kjer se je desetletja toleriralo bivanje Romov in so bila zemljišča v družbeni lasti, kar je povedalo tudi Ustavno sodišče v oktobrski odločbi o Zakonu o graditvi objektov. Romi so priznani kot ena najbolj deprivileigiranih in ranljivih družbenih skupin in v situacijah, kjer obstaja na primer več desetletno bivanje, je potrebna prilagoditev oziroma ustrezno upoštevanje tega vidika. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je ta vidik že vzelo v poštev. Podobno je glede vode Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti Slovenija tudi lani opozorilo, da ni bilo narejenega dovolj pri zagotavljanju vode romski skupnosti. Gre nedvomno za gordijski vozel, ki ni enostavno rešljiv čez noč. Tudi Varuh se trudi opozarjati, da je potrebna dobra volja obeh strani, je dodal namestnik. Podobno je glede pričakovane sodba pred ESČP.
Sodba ne bo rešila nič sama po sebi, treba jo bo implementirati, opozarja namestnik.
Varuhinja pa je še dodala, da policija mora ukrepati, ljudje pa neustrezna dejanja prijaviti, ne obupati. Opozorila je, da nemalokrat v takšnih primerih sicer ne pride do sodnega epiloga, saj se zaradi strahu priče odpovedo pričanju. Vendar so zakoni za vse enaki, nihče ne more zaradi družbenega položaja ravnati po svoje.
V zvezi z romsko problematiko smo prejeli nekaj pobud, v dveh smo že takoj ukrepali in z vsebino seznanili župana. Ta bo pobudnike sprejel in se z njimi pogovoril. Varuh pa bo v še enem primeru preveril, kako je z delom inšpekcijskih služb, zakaj so bili postopki neustrezni.
Ob robu vsebin s poslovanja je varuhinja odgovorila še na novinarsko vprašanje glede odločitve ustavnega sodišča do odkupa študijskih let. US Varuhu ni pritrdilo, niti zakonodajalci spremenjenih zakonov niso dopolnili, da bi bil upoštevan tudi dokup študijskih let in vojaščine. Namestnik varuhinje Tone Dolčič je ob tem dodal, da so bila v tem primeru podana določena pričakovanja do države, zakonodaja pa se je spremenila. Spraševal se je, zakaj ne bi država potem teh zneskov, ki so jih vplačali, vrnila, ali jim ponudila možnost, da imajo prostovoljni vpliv na vplačane vsebine. Varuh bo v zvezi s tem podal državi priporočilo.
Na prvem poslovanju v novem letu kar 26 pogovorov
Foto galerija
(2)