Direktor manjšega podjetja je izrazil nezadovoljstvo nad stališčem Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se subvencioniranje zaposlitve in čakanje na delo v obdobju epidemije izključujeta. Kljub razumljivosti odločitve, da delodajalec ne more hkrati prejemati subvencije za zaposlitev in povračila nadomestila plač za čakanje na delo, pa vzbuja skrb dejstvo, da lahko delodajalec v določenih primerih ostane brez enega in drugega. Varuh je štel pobudo za utemeljeno in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagal, da razmisli o spremembi novih javnih povabil iz naslova aktivne politike zaposlovanja in na njihovi podlagi sklenjenih pogodb med delodajalci in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, v katere bi se vključila tudi možnost izbire delodajalca, ali bo ob nastopu določenih objektivnih ovir za zagotavljanje dela zaposlenim uveljavljal subvencijo iz naslova aktivne politike zaposlovanja ali ukrepe po interventnih zakonih, v vmesnem času pa bi v primeru izbire slednjih, pogodba iz naslova aktivne politike zaposlovanja prešla v mirovanje. Takšna rešitev bi zmanjšala negotovost delodajalcev in zaščitila ciljne skupine subvencioniranih zaposlitev, ki sodijo v najranljivejše kategorije brezposelnih.

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je prejel pobudo direktorja manjšega podjetja, v kateri je pobudnik izrazil nezadovoljstvo nad stališčem Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ), da se subvencioniranje zaposlitve in čakanje na delo izključujeta. Pojasnil je, da je na podlagi razpisa Zaposli.me zaposlil delavca, ki pa ge je moral iz poslovnih razlogov, katerim je botrovala epidemija, napotiti na čakanje na delo. Do povračila nadomestila plače za čakanje na delo ni bil upravičen, ker je šlo za subvencionirano zaposlitev, ker pa je bil delavec na čakanju na delo, ni bil upravičen niti do subvencije iz naslova aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ).

Povsem logično je, da delodajalec ne more hkrati prejemati subvencije za zaposlitev in povračila nadomestila plač za čakanje na delo, a v situacijah, kot je gornja, se postavlja vprašanje pravičnosti ureditve, ki delodajalcu v določenih primerih odreka kakršnokoli ugodnost (ne prejme subvencije, saj delavcu zaradi epidemije ne more zagotavljati dela, obenem pa, ker gre za subvencionirano zaposlitev, ne prejme niti delnega povračila nadomestila plače).

Varuh je zavzel stališče, da bi bilo glede na trenutne okoliščine smiselno razmisliti o spremembi novih javnih povabil APZ in na njihovi podlagi sklenjenih pogodb med delodajalci in ZRSZ, v katere bi se vključila tudi možnost izbire delodajalca, ali bo ob nastopu določenih objektivnih ovir za zagotavljanje dela zaposlenim uveljavljal subvencijo iz APZ ali ukrepe po interventnih zakonih, v vmesnem času pa bi v primeru izbire slednjih pogodba iz naslova APZ prešla v mirovanje. Takšna rešitev bi zmanjšala negotovost delodajalcev in zaščitila ciljne skupine subvencioniranih zaposlitev, ki sodijo v najranljivejše kategorije brezposelnih. S svojim stališčem je Varuh seznanil tudi MDDSZ. V odzivu je MDDSZ izrazilo strinjanje s predlogom za spremembo novih javnih povabil APZ in na njihovi podlagi sklenjenih pogodb med delodajalci ter ZRSZ, v katerih se delodajalcem ponudi možnost odločitve, da ob nastanku določenih objektivnih ovir za zagotavljanje dela zaposlenim uveljavljajo, bodisi subvencijo iz programa APZ, bodisi pravice iz naslova ukrepov po interventnih zakonih z mirovanjem pogodbenih obveznosti iz naslova subvencioniranja zaposlitve. Zaradi proračunskih zahtev in zahtev iz naslova operacij, sofinanciranih iz Evropskega socialnega sklada, pa se predlagana sprememba lahko izvede na način, da v obdobju vključenosti delodajalca v interventni ukrep izvajanje subvencionirane zaposlitve miruje in se subvencija v tem obdobju ne izplačuje, medtem, ko trajanje zaposlitve, določeno s programom, teče naprej do izteka roka, pri čemer se obdobje zaposlitve z vidika prejemanja subvencije ne more podaljšati. 10.1-22/2020