Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Neenaka obravnava otrok s posebnimi potrebami po ZSDP-1

Na Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je trdila, da so določbe ZSDP-1, ki taksativno naštevajo bolezni in stanja, ki upravičujejo dodatek za nego otroka (79. člen v povezavi z 8. točko prvega odstavka 5. člena ZSDP-1) oziroma plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (četrti odstavek 50. člena) v nasprotju s 14. členom Ustave RS, ker ne določata tudi druge kombinacije diagnoz, ki pri otroku lahko povzročajo enake omejitve kot taksativno naštete diagnoze. Varuh je ugotovil, da navedbe pobudnice držijo. Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa smo naslovili dopis, v katerem smo ga opozorili na že večkrat ponovljeno mnenje Varuha, da je treba invalidnost razumeti predvsem v povezavi z različnimi ovirami, ki posameznika omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi, zato podlaga za različno obravnavo invalidov ne more biti vrsta okvare, ki povzroča invalidnost, temveč le omejitev, ki jo ima posameznik zaradi nje.[1]

 

Ministrstvo nam je odgovorilo, da Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (v nadaljevanju: Pravilnik) in, ki je bil sprejet na podlagi 6. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), že vsebuje kriterije, ki so pravzaprav omejitve, ki jih imajo otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

 

Varuh odgovoru ministrstva ni mogel slediti, saj tako tako ZSDP-1 kot tudi Pravilnik otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, določata glede na bolezni in ne omejitve.[2] Slednje pa je izhajalo tudi iz navedb ministrstva, da je seznam težkih bolezni in stanj priloga k podzakonskemu aktu. Ministrstvo smo zato ponovno opozorili na to, da ima praksa taksativnega naštevanja bolezni in stanj za posledico neenako obravnavo invalidov, saj je nemogoče sestaviti seznam vseh bolezni in stanj (tudi tistih najredkejših) ter njihovih kombinacij, ki bi vključeval vse invalidne osebe z enakimi omejitvami. To pa pomeni, da so nekateri posamezniki, v konkretnem primeru starši otrok s posebnimi potrebami, izpuščeni iz invalidskega varstva. (21.4-25/2020)

 


[1] Varuh ne vidi razlogov, da bi drugače veljalo v primeru, ko gre za otroke s posebnimi potrebami. Konvencija o pravicah invalidov v 1. členu definira invalide kot »ljudi«, torej se njene določbe uporabljive tako za otroke kot odrasle osebe.

[2] Glej 8. točko prvega odstavka 5. člena ZSDP-1 in 2. do 7. člen Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo

Natisni: