Varuh je obravnaval pobudo v zvezi s pravico do izobraževanja deklice s posebnimi potrebami italijanske narodnosti, ki obiskuje osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom kot pripadnica manjšine. Deklica ima odločbo o usmeritvi in je vključena v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Ker je šola ocenila, da ta program zanjo ni ustrezen, je sprožila postopek preusmeritve v prilagojen program. Mati otroka se s tem ni strinjala, saj šola, ki izvaja prilagojen program, slednjega ne izvaja v italijanskem jeziku. Želela je, da bi bil hčerki dodeljen dodatni učitelj z znanjem italijanskega jezika. S problemom se je obrnila na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Prejela je odgovor, da prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom z italijanskim učnim jezikom pri nas ni, saj ni dovolj otrok, da bi oblikovali tak oddelek. Pristojni so ji pojasnili še, da potekajo pogovori z Zavodom RS za šolstvo, ki naj bi pripravil poskus za vključevanje dodatnih učiteljev v pouk za otroke, pripadnike manjšin.

Pobuda je bila utemeljena. Ustava Republike Slovenije v 62. členu zagotavlja pripadnikom italijanske narodne skupnosti pravico do uporabe svojega jezika in pisave, v 64. členu pa pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Zato smo menili, da bo treba pobudničini hčerki to omogočiti, MIZŠ pa mora najti ustrezen način.

Pobudnici smo svetovali, da v postopku preusmeritve na izdane listine (strokovno mnenje, odločbo o usmeritvi) ugovarja v predpisanih rokih, če se z določili posameznega akta ne bo strinjala. Predlagali smo ji, da nas seznani, kako bo problem rešilo MIZŠ. 11.4-12/2017