Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je včeraj, 21. 3. 2013, odzvala povabilu predsednika države Boruta Pahorja in se ob svetovnem dnevu Downovega sindroma udeležila pogovora o problematiki otrok z Downovim sindromom v Sloveniji.
Posveta so se udeležili starši in posamezniki, ki se ukvarjajo z vključenostjo oziroma izključenostjo otrok s posebnimi potrebami. Predsednik Pahor je opozoril na sistemsko diskriminiranost ljudi z Downovim sindromom in predlagal, da udeleženci pogovora do 1. maja pripravijo memorandum, v katerem bi povzeli predloge za rešitve pravnih in praktičnih problemov glede izključenosti otrok in odraslih z Downovim sindromom. Iniciativo podpira tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že leta ugotavlja, da se otrokom s posebnimi potrebami kršijo nekatere pravice:
- pravica do optimalnega usposabljanja in izobraževanja,
- pravica do najvišje ravni zdravstvenih standardov in storitev oziroma zdravstvene rehabilitacije,
- pravica do enakega (nediskriminatornega) obravnavanja in
- posamezne pravice, ki izhajajo iz predpisov, saj se v nekaterih primerih veljavni predpisi razlagajo v škodo prizadetih otrok.
Varuh, strokovna javnost, kot različne nevladne organizacije že več let opozarjajo tudi, da manjka sistemsko urejena zgodnja celostna obravnava vseh skupin otrok s posebnimi potrebami.
Varuh še vedno ugotavlja, da se v praksi redko dogaja, da so otroci z Downovim sindromom in drugi otroci z motnjami v duševnem razvoju vključeni v šolo skupaj z vrstniki (večinske šole). Zato je v Letnem poročilu za leto 2010 posebej opozoril na spoštovanje takrat veljavnega Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP), posebno 13. člena, ki to omogoča. Takrat je poudaril, da bi bilo primerno novi zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami oblikovati tako, da izobraževanje z vrstniki ne bi bilo onemogočeno nobeni skupini otrok s posebnimi potrebami.
»Skupno izobraževanje na osnovnošolski ravni je treba spodbujati, tudi z ustreznim določilom v Zakonu o osnovni šoli. Zakon, ki bo urejal šolanje otrok s posebnimi potrebami, naj obdrži zdajšnjo možnost, da se prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom izvaja tudi v redni šoli. Izključitev te možnosti bi pomenila razlikovanje otrok z motnjo v duševnem razvoju, tudi tistih, katerih sposobnosti omogočajo izvajanje prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom v večinski šoli. Osnovna šola je obvezna, kar med drugim pomeni, da mora država za vse otroke zagotoviti pogoje za izvajanje vseh programov.
Izločitev celotne skupine otrok z motnjami v duševnem razvoju brez kakršnih koli v zakonu določenih meril oziroma pogojev iz sistema rednega šolstva s tem, da se iz tega sistema izločijo prilagojeni programi z nižjim izobrazbenim standardom, pomeni kršitev obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela z ratifikacijo konvencij o otrokovih pravicah in o pravicah invalidov,« je v letnem poročilu 2010 zapisal Varuh.
Varuh že leta opozarja tudi, da v Sloveniji še nimamo ustrezne zakonske podlage za celovito obravnavo najmlajših otrok s posebnimi potrebami.
Leta 2011 je bil sprejet nov Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), ki je prinesel nekatere pozitivne spremembe, pomembne za položaj vseh skupin otrok s posebnimi potrebami. ZUOPP je postal veljaven, a je bila njegova uporaba že dvakrat odložena. Sedaj pa je v javni razpravi nov predlog ZUOPP, s čimer se uveljavitev nekaterih dobrih rešitev za te otroke vedno bolj odmika.
Varuh še ugotavlja, da višina materialnih sredstev družine v veliki meri vpliva na to, kje in kako se bodo otroci izobraževali. Posebej sporno pri tem pa je, da ni ustrezno poskrbljeno za vse kategorije otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, pri čemer so spet na slabšem otroci iz revnih družin. Težave so prav tako še vedno na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, saj postopki trajajo predolgo.
Varuh zagovarja pripravo zakonodaje, ki upošteva celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in pomoč njihovim družinam. Predpisi naj bi bili sestavljeni tako, da jih je mogoče uporabljati prilagojeno individualnim potrebam posameznega otroka in njegove družine, predvsem pa bi se morali sprejeti in veljavni predpisi začeti uporabljati z datumom uveljavitve, to je brez odlašanja.
