Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil posameznik, ki naj bi mu nekateri mediji z objavo dokumentov nekdanje službe državne varnosti (SDV) iz zadeve »BBC London« nedopustno posegli v njegove osebnostne pravice. Pobudnik je navajal, da je bil žrtev SDV, nasprotno pa so mediji z delnimi in nekorektnimi objavami posameznih arhivskih dokumentov želeli prikazati njegovo domnevno sodelovanje s SDV.
Varuh je pobudnika seznanil, da na podlagi svojih pooblastil ne more ugotavljati kršitev temeljnih pravic v razmerju med posamezniki in zasebno-pravnimi subjekti, kot so tudi mediji. Kljub temu smo ugotovili, da bi domnevna kršitev lahko izhajala iz nepravilnosti pri ravnanju z arhivskim gradivom, za katerega skrbi Arhiv Republike Slovenije (Arhiv).
Ugotovili smo, da so dokumenti iz zadeve »BBC London« del arhiva nekdanje službe državne varnosti (SDV). Dostopnost tega arhivskega gradiva ureja tretji odstavek 65. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA). Ta določa, da je arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije, organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe in obveščevalno varnostne službe, dostopno brez omejitev.
Vendar pa dostop brez omejitev ne velja za arhivsko gradivo z občutljivimi osebnimi podatki, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij. Varuh je ugotovil, da gre v konkretnem primeru za takšno izjemo od prostega dostopa, saj pobudnik ni bil nosilec javne funkcije v nekdanji Jugoslaviji, poleg tega pa objavljeni dokumenti iz zadeve BBC London vsebujejo nekatere občutljive podatke o njem (npr. o njegovem političnem prepričanju). Iz zapisov o pobudniku, ki so jih vodili na SDV, je tudi razvidno, da so podatke o pobudniku pridobivali z odpiranjem pisem in drugimi metodami, ki so v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami.
Varuh je pri Arhivu opravil poizvedbo in iz odgovorov ugotovili, da do poletja 2011 Arhiv pred izročitvijo gradiva prosilcem ni preverjal, ali zahtevano gradivo vsebuje občutljive osebne podatke in zato predstavlja izjemo od prostega dostopa. Na ta način so do spornega gradiva v obravnavanem primeru dostopale štiri osebe. Takšna praksa pa je bila po mnenju Varuha nezakonita. Nadalje smo ugotovili določene nepravilnosti v zvezi s postopki ugotavljanja izjem od prostega dostopa tudi po poletju 2011. ZVDAGA v tretjem odstavku 65. člena taksativno določa tri kriterije za izjemo od prostega dostopa: 1. Podatek se nanaša na osebo, ki ni bila nosilka javne funkcije 2. Gre občutljivi osebni podatek in 3. Podatki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic. V obravnavanem primeru je Varuh ugotovil, da je Arhiv pri presoji, ali gre za izjemo od prostega dostopa, (samovoljno) dodal še četrti kriterij, to je, da bi razkritje določenega občutljivega osebnega podatka posamezniku »lahko povzročilo večjo škodo«. Ugotovili smo še, da se je v medijih pojavila reprodukcija neke strani iz zadeve BBC London, čeprav Arhiv z nobenim izmed prosilcev za dostop do zadeve ni sklenil pogodbe o uporabi reprodukcije te strani, kot to predvideva tretji odstavek 63. člena ZVDAGA.
Pobudnika smo seznanili z našimi ugotovitvami o utemeljenosti njegove pobude in ga napotili na uporabo ustreznih poti za rešitev njegove zadeve. Sum kršitev določb ZVDAGA, ki kot prekršek med drugim določa zlorabo zaupnega arhivskega gradiva, uporabo javnega arhivskega gradiva v nedovoljene namene ter objavo reprodukcij javnega arhivskega gradiva brez dovoljenja arhiva, se lahko naznani Inšpektoratu RS za kulturo in medije. Glede domnevnih neupravičenih posegov v osebnostne pravice s strani medijev pa smo pobudnika napotili na uporabo sodne poti. Le sodišče bi ob presoji konkretnega primera lahko pravnomočno določilo mejo med dvema ustavno zagotovljenima pravicama: pravico posameznika do zasebnosti in dostojanstva ter pravico javnosti do obveščenosti. 1.4-1/2012