Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

MDDSZ pritrdilo stališču Varuha o omejitvi kot bistvenem merilu za določitev minimalne dohodkovne varnosti invalidov

Varuha je zanimalo, zakaj osebe s statusom invalida po ZZRZI niso bile vključene med prejemnike solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine in je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil naj oblikuje enotna merila pri dodeljevanju pravic invalidom z enakimi omejitvami. MDDSZ je priporočilo Varuha upoštevalo, sporočilo pa še, da tudi po njihovem mnenju merilo za razlikovanje med invalidi ne more biti njihova bolezen, temveč omejitev, ki jo ta bolezen povzroča ob dodatnem pogoju, da gre za dolgotrajno bolezen oziroma stanje. Takšno stališče ministrstva Varuha posebej veseli, saj si je kar nekaj časa prizadeval za ustrezno razumevanje problematike.

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je v maju 2022 na podlagi že zavzetega stališča, da je bila ureditev, po kateri med prejemnike solidarnostnega dodatka v času epidemije covid-19 kot invalidne osebe niso bile vključene osebe s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v nasprotju s 14. členom Ustave RS v povezavi z 52. členom Ustave RS,[1] na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) naslovil poizvedbo, zakaj osebe s statusom invalida po ZZRZI niso bile vključene med prejemnike solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine.[2] 

MDDSZ nam je odgovorilo, da imajo osebe s statusom invalida po ZZRZI v nasprotju z osebami, ki imajo status invalida po ZSVI in si praviloma ne morejo zagotavljati sredstev za preživljanje, zelo različne oviranosti, posledično pa je tudi njihov materialni položaj zelo različen, zato so bile kot prejemniki solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine upravičene (le), če so izpolnjevale pogoje iz 2. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE); torej kot socialno ogrožene osebe. Varuh je glede na navedeno štel, da je MDDSZ kot merilo za določitev upravičencev do solidarnostnega dodatka vzelo materialne okoliščine invalidov. Merilo, ki socialni prejemek veže na materialni položaj potencialnih upravičencev, pa je po presoji Varuha skladno s testom razumnosti,[3] zato mu nismo ugovarjali.

Presodili pa smo, da MDDSZ izbranega merila pri pripravi ZUOPVCE ni uporabilo za vse osebe s statusom invalida v primerljivih življenjskih okoliščinah. Tako je za delo nezmožen posameznik s statusom invalida po ZSVI pridobil omenjeni dodatek ne glede na materialne potrebe, izključno na podlagi statusa invalida. Za delo nezmožni posamezniki s statusom invalida po ZPIZ-2 so bili do dodatka upravičeni le, če njihova invalidska pokojnina ni bila višja od 732 evrov. Osebe, zaposlene z omejitvami ali brez preostale zmožnosti za delo po ZZRZI, pa do dodatka kot invalidi sploh niso bili upravičene, ampak so bili do dodatka upravičene le kot prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka (torej se je zanje upošteval le splošni kriterij socialne ogroženosti, ki pa ni primerljiv s kriterijem višine pokojnine, ker ima takšna oseba ali njen družinski član lahko tudi večje premoženje ali dohodke). Osebe s statusom invalida z omejitvami pa ZPIZ-2 so bile do dodatka upravičene le, če so poleg kriterija invalidnosti in socialnega kriterija izpolnjevale še delovnopravni kriterij (nezaposlenost ali čakanje na delo).

Varuh za opisano razlikovanje med invalidi v bistveno enakih položajih ni videl razumne podlage, niti je ni podalo MDDSZ, zato smo zaključili, da je bilo razlikovanje med osebami s statusom invalida po ZUOPVCE v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS v povezavi s pravico do varstva invalidnih oseb iz 52. člena Ustave RS.

MDDSZ pa je pripombe Varuha upoštevalo pri pripravi predloga Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva (ZZUOPD) in predlagalo, da so do energetskega dodatka za invalide poleg upravičencev do nadomestila za invalidnost po ZSVI upravičene tudi osebe, ki imajo odločbo o nezaposljivosti zaradi invalidnosti ali so vključene v proces zaposlitvene rehabilitacije in prejemajo prejemke iz naslova zaposlitvene rehabilitacije po veljavnem ZZRZI, upravičenci po Zakonu o vojnih invalidih (ZVojI), ki prejemajo družinski ali invalidski dodatek kot edini prejemek, in invalidi I. kategorije po ZPIZ-2, ki niso upravičeni do invalidske pokojnine. Predlog zakona je bil v državnem zboru sprejet.

Veseli nas tudi, da nas je novi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v odgovoru, s katerim nas je MDDSZ obvestilo, da bo sledilo stališčem Varuha glede določitve enotnih meril pri dodelitvi pravic invalidom z enakimi omejitvami,[4] obvestil še o tem, da tudi po njihovem mnenju »merilo za razlikovanje med invalidi ne more biti njihova bolezen, temveč omejitev, ki jo ta bolezen povzroča ob dodatnem pogoju, da gre za dolgotrajno bolezen oziroma stanje«. To spremembo v razmišljanju o invalidnosti (tudi)[5] na področju socialnih prejemkov Varuh pozdravlja in pričakuje, da bo MDDSZ, ki je zapisalo, da je »razmišljanje Varuha o tem vprašanju vredno temeljitega razmisleka in ga bo ministrstvo o spremembi navedenih predpisov tudi opravilo«, v prihodnje pripravilo ustrezne zakonodajne predloge, ki bodo naslovili različno minimalno dohodkovno socialno varstvo oseb s statusom invalida z enakimi omejitvami. 9.5-11/2022


[1][1] Osebe s statusom invalida po ZZRZI so bile do solidarnostnega dodatka upravičene le kot (druga) socialno ogrožena skupina ter le v prvem valu epidemije (glej www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/pri-dolocitvi-upravicencev-do-solidarnostnega-dodatka-spregledane-osebe-s-statusom-invalida-po-zzrzi/).

[2] Glej Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), 2. člen.

[3] Skladno s t. i. testom razumnosti je ureditev določene pravice ustavno skladna, če zakonodajalec različne položaje uredi različno oziroma enake enako na podlagi razloga, ki izhaja iz narave stvari oziroma urejanj.

[4] Glej: www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/vsi-so-enaki-le-da-so-nekateri-malo-bolj/

[5] Spremembe v tej smeri so sicer že vključene v Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakonu o osebni asistenci (ZOA)

Natisni: