Varuh človekovih pravic Peter Svetina se v teh dneh v Amsterdamu na Nizozemskem udeležuje izmenjave pogledov o umetni inteligenci in človekovih pravicah s komisarko Sveta Evrope za človekove pravice Dunjo Mijatović. Varuh je srečanje ocenil kot posebej pomembno, ker se večina pozornosti v zvezi z umetno inteligenco osredotoča na potencial za podporo gospodarski rasti, manj pa je je namenjeno vprašanju njenega vpliva na temeljne pravice. »Nujno je namreč, da se tehnološki razvoj umetne inteligence odvija v ustreznih pravno-etičnih okvirjih, ki bodo obstoječe ravni spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsakega posameznika okrepili in utrdili legitimne demokratične procese,« je ocenil varuh.
»Prav zaradi nevarnosti na eni strani kot tudi pozitivnih potencialov umetne inteligence na drugi strani kot varuh človekovih pravic podpiram prizadevanja za pripravo pravnega instrumenta Sveta Evrope o razvoju, oblikovanju in uporabi umetne inteligence, ki bo temeljil na standardih Sveta Evrope o človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi,« je dejal varuh. Dodal je, da je tudi Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), katere član je institucija Varuha, že pripravila svoja pisna stališča k osnutku Konvencije Sveta Evrope o umetni inteligenci in tudi komentarje v zvezi z dejavnostmi v Evropski uniji. Mreža ENNHRI tudi izpostavlja potrebo po nacionalnih nadzornih organih, ki bodo spremljali skladnost s konvencijo in prepovedovali prakse, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje. Ne glede na to, ali bodo nacionalne institucije imenovane za nadzorne organe ali ne, ENNHRI poziva, da omenjena konvencija določi sodelovanje z njimi in drugimi obstoječimi organi za človekove pravice. To vključuje njihovo pravico do dostopa do informacij o tem, kako se UI uporablja, in podatkov, ki jih zbere za izvajanje svojih nalog.
Varuh je navzoče seznanil, da se je institucija Varuha ukvarjala z dvema primeroma, ki sta segala na področje delovanja organov pri uporabi podatkovnih tehnologij oziroma umetne inteligence. Primer policijske uporabe podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR – iz angl. passenger name record) za preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ter pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj in primer policijske uporabo računalniških tehnologij prepoznavanja obrazov (angl. face recognition) je tudi podrobneje predstavil. Čeprav Varuh še ni obravnavala primera, v katerem bi se potrdile morebitne nepravilnosti pri uporabi umetne inteligence za oblastne potrebe, pa se zaveda pasti uporabe umetne inteligence za človekove pravice in področje skrbno spremlja.
Varuh poudarja, da razvoj tehnologij od vseh, ki si prizadevajo za zaščito pravic in svoboščin, terja zadostno in kakovostno znanje, »saj lahko le ustrezno opremljeni z njim pravice ljudi tudi zaščitimo, obenem pa ga lahko v interakcijah posredujemo vsem, ki ga potrebujejo za te namene. Z znanjem in jasno postavljenimi pravili igre je mogoče preprečiti posledice za življenja ljudi. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je spomnil tudi na nujno medresorsko sodelovanje v posameznih državah kot tudi na mednarodno sodelovanje ter pomen pretoka informacij med oblikovalci politik na eni strani in na drugi strani skupnostjo, ki umetno inteligenco razvija in uporablja. Opozoril je še na odgovornost razvitih zahodnih držav, da na področju umetne inteligence pomagajo državam v razvoju, »saj bodo sicer v tehnološki vakuum vstopili države in zasebna podjetja, ki jim spoštovanje človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence ni visoko med prednostnimi nalogami.«