Pobudnica, hrvaška državljanka, je Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) seznanila, da ji je Policijska postaja Vič (prekrškovni organ) izdala dva plačilna naloga, ker je bivala v Sloveniji brez urejenega statusa prebivališča. Ob izdaji prvega ji je bil v zavarovanje plačila globe odvzet osebni dokument. Z zahtevo zoper ta plačilni nalog je (delno) uspela. Namesto globe ji je sodišče izreklo opomin. Po desetih dneh ji je bil zaradi istega prekrška izdan drug plačilni nalog, plačilo globe pa tokrat ni bilo zavarovano z odvzemom osebnega dokumenta, kot tudi ne kako drugače. Zoper drugi plačilni nalog pobudnica ni vložila zahteve za sodno varstvo, na Varuha pa se obrnila (med drugim) z namenom, da se ji vrne osebni dokument, saj se brez njega ni mogla vrniti na Hrvaško.
Varuh je z dvema poizvedbama pri Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) želel pridobiti oceno MNZ glede smotrnosti zavarovanja plačila globe z odvzemom osebne izkaznice pobudnice, saj so okoliščine njenega primera nakazovale na to, da takšno zavarovanje očitno ne bi (in tudi ni) uresničilo svojega namena. Zaprosili smo tudi za kopijo sklepa, s katerim je bil pobudnici v zavarovanje izvršitve globe odvzet osebni dokument. Glede na to, da je bil pobudnici s sodbo namesto globe izrečen opomin, je namreč po mnenju Varuha odpadel razlog za zavarovanje plačila globe in bi moral biti osebni dokument pobudnici tudi že vrnjen.
MNZ se je strinjalo z izraženim mnenjem Varuha, da je s tem, ko je sodišče namesto globe pobudnici za storjeni prekršek izreklo opomin, odpadel razlog, zaradi katerega ji je bil začasno odvzet osebni dokument, zato bi ji ta moral biti vrnjen skupaj s sodbo. Poleg tega pa je po preučitvi obeh postopkov, ki ju je prekrškovni organ vodil v opisanem primeru, ugotovilo še druge nepravilnosti. Tako je ugotovilo, da je bila zahteva za sodno varstvo pobudnice odstopljena v reševanje pristojnemu sodišču tri dni po izteku roka, kot ga določa ZP-1 v tretjem odstavku 201. člena za primer, ko prekrškovni organ odloči, da se odločba izvrši takoj. Sodbe, s katero je bilo odločeno o pobudničini zahtevi za sodno varstvo, prekrškovni organ ni vročil pobudnici, temveč pooblaščencu, za katerega sicer ni bilo razvidno, da bi bil njen pooblaščenec za vročanje. Pobudnici je bila osebna izkaznica vrnjena šele dva meseca po pravnomočnosti sodbe, s katero ji je bil izrečen opomin, po tem, ko je Varuh na MNZ naslovil svojo prvo poizvedbo. V teh dveh mesecih pa prekrškovni organ tudi ni vodil nobenih aktivnosti v smeri vrnitve osebnega dokumenta. MNZ pa niti po ponovni preučitvi primera ni uspelo najti sklepa, s katerim je bilo zavarovano plačilo globe po prvem plačilnem nalogu, saj ga v spisu ni bilo, potrdilo o vročitvi pa naj bi se izgubilo oziroma založilo. V spisu so bili zgolj zaznamki, ki nakazujejo, da je bil pobudnici sklep o začasnem odvzemu osebnega dokumenta (oziroma o zavarovanju izvršitve plačila globe) izdan in tudi vročen. Ali je bil ta sklep dejansko izdan in pobudnici tudi vročen, pa moglo potrditi niti MNZ. Kot je ugotovilo MNZ, so bile storjene nepravilnosti tudi ob izdaji drugega plačilnega naloga. Tako na njem ni navedeno, da je postopek tekel v jeziku, ki ga je kršiteljica razumela, poleg tega ni bil povsem točno zapisan pouk o tem, zakaj je plačilni nalog izvršljiv takoj, prekrškovni organ pa tudi ni z ničemer zavaroval plačila globe, oziroma ni ravnal z usmeritvami MNZ, da se v primeru, ko ni mogoče zavarovati plačila globe na noben zakonsko predviden način, izda tim. ničnostni sklep.
MNZ je zagotovilo, da bo Policija ugotovljenim napakam namenila posebno pozornost ob izobraževanju pooblaščenih uradnih oseb, da se ne bi več ponovile. S tem namenom tudi Varuh predstavlja ta primer. 6.1-22/2017