V Sloveniji so čedalje bolj pogoste prisilne izpraznitve stanovanj mimo sodišč, je danes na novinarski konferenci v Mariboru dejal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Po njegovih besedah so na tem področju zlasti aktivne gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki, ki opravljajo zasebno varovanje po zakonu o zasebnem varovanju. Na ta problem je ombudsman že opozoril generalno državno tožilko Zdenko Cerar, s katero, kakor je dejal, dobro sodeluje že pri preprečevanju nasilja v družini.

Prisilne izselitve mimo sodišč po Hanžkovih besedah potekajo po ustaljenem receptu: upnik ali celo samooklicani upnik sklene pogodbo s pravno ali fizično osebo, ki ima licenco za opravljanje zasebnega varovanja. V stanovanje vstopijo proti volji oseb, ki stanovanje uporabljajo ter začnejo s selitvijo. Ob sodelovanju selitvenega servisa iz stanovanja odnašajo opremo in pohištvo, stvari naložijo na tovornjak in odpeljejo v drugam. Izpraznjeno stanovanje nato izročijo naročniku, torej svoji pogodbeni stranki.

Protipravne prisilne izpraznitve stanovanja se po varuhovih navedbah običajno končajo z neukrepanjem policije, tožilstvo pa ovadbe zavrže. V enem od konkretnih primerov pa je ombudsman ugotovil, da je bil po sodbi okrajnega in višjega sodišča izvršitelj prisilne izselitve spoznan za krivega kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Zato je varuh generalno državno tožilko zaprosil za njihov "pogled" na pogoste prisilne izpraznitve stanovanj mimo sodišč, na možnost uporabe kazensko pravnega varstva po 152. členu kazenskega zakonika ter nasploh na vlogo policije in tožilcev v teh razmerjih, da se zagotovi spoštovanje ustavnega člena o nedotakljivosti stanovanja.

Ministru za notranje zadeve Radu Bohincu pa je ombudsman dal pobudo za noveliranje 35. člena zakona o policiji, ki policistom daje pravico ugotavljanja identitete osebe, ki s svojim videzom zbuja sum, da bo izvršila ali je izvršila kaznivo dejanje. To zakonsko določilo po Hanžkovih besedah očitno ni ustrezno, saj smo bili zaradi tega priče že več aferam, celo mednarodnim. Zato bi veljalo najti bolj ustrezno formulacijo, ki pa ne bi smela imeti za posledico neaktivnosti policistov.

Hanžek je še povedal, da se je v sredo sestal z ministrom za šolstvo, znanost in šport Slavkom Gabrom. Dogovorila sta se za bolj aktivno poučevanje o človekovih pravicah tako v šolah kot izven njih. V zvezi s tem je ombudsman dejal, da ima včasih občutek, da je od vseh državnih organov in zavodov pri poučevanju o človekovih pravicah še najbolj aktivna policija, ki je za svoje pripadnike izdala celo učbenik in več zloženk. Podobno bi morali ravnati tudi drugi državni organi na vseh ravneh, potem bi bilo tudi manj konfliktov med državo in državljani.

Hanžek je predstavil tudi statistične podatke o delu varuha človekovih pravic v lanskem letu. Skupaj je ombudsman lani sprejel 2870 zadev oziroma okoli 13 odstotkov manj kot leto poprej. Več zadev kot leta 2001 pa je prejel na področju varstva ustavnih pravic, pravic otrok in na področju varstva osebnih podatkov, torej na tistih področjih, ki jih je pri promociji človekovih pravic posebej izpostavljal. Skupaj z zadevami iz prejšnjih let pa je ombudsman lani obravnaval 3490 zadev, kar je okoli tri odstotke manj kot leta 2001.

Varuh je na novinarski konferenci opozoril tudi na primer nezakonite privedbe pobudnika Ladislava Trohe k sodnemu izvedencu in na uporabo neprimernih obrazcev za uveljavljanje preživnine na Centru za socialno delo Celje, zaradi česa so bili oškodovani otroci.

Ombudsman je javnost seznanil tudi s problemi, s katerimi se je srečal med tokratnim obiskom v štajerski metropoli. Po njegovih besedah se je število ljudi, ki so se obrnili nanj zaradi socialnih problemov ali kršenja pravic iz dela, glede na prejšnje obiske zmanjšalo. Tokrat se je največ ljudi zateklo k njemu po pomoč zaradi stanovanjske problematike, domnevnih zapletov in goljufij v zvezi z denacionalizacijo in zaradi problemov pri pridobivanju državljanstva.

Ombudsmanov nadomestnik Tonček Dolčič pa je javnost seznanil z neustreznim odnosom posameznih državnih organov in institucij do občanov. Zlasti je zbodla v oči odločba, s katero je območna služba zavoda za zaposlovanje v Mariboru brezposelnemu delavcu ukinila denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ker ga enkrat ob kontroli ni našla doma. Odločba ni bila izdana samo po izteku zakonskega roka, temveč je tudi vsebinsko neprimerna in delavcu ne omogoča niti zagovora. Ombudsman bo mariborsko območno službo zavoda za zaposlovanje opozoril, da takšnih odločb ne bi smeli izdajati.

Gradiva

• Pismo generalni državni tožilki Zdenki Cerar v zvezi s prisilnimi izpraznitvami stanovanj mimo sodišč
• Pismo predsednici Okrajnega sodišča v Ljubljani Tadeja Zima v zvezi z nezakonite privedbe pobudnika Ladislava Trohe k sodnemu izvedencu
• Pismo notranjemu ministru Bohincu v zvezi uporabo policijskega pooblastila ugotavljanja identitete po prvem odstavku 35. člena Zakona o policiji