Namestnik varuha človekovih pravic dr. Jože Ruparčič, v instituciji Varuha odgovoren za pravice otrok, je danes, 25. 10. 2022, v Narodnem domu v Mariboru udeležencem posveta z naslovom Otroci v primežu družbenih dogajanj predstavil nekaj razmišljanj o nasilju med mladimi kot družbenem problemu in nekatere aktivnosti institucije Varuha človekovih pravic pri zaščiti njihovih pravic. Posvet že skoraj dve desetletji vsako jesen pripravi Policijska uprava Maribor v okviru projekta Mladi in kriminal. Njegov cilj je poglobiti znanje in izboljšati razumevanje nekaterih tem, ki so pomembne tudi za delo policije, predvsem pa je posvet namenjen tudi iskanju rešitev in možnosti, ki so na voljo za pravočasno pomoč mladim v stiski.
Namestnik varuha dr. Jože Ruparčič je spomnil, da pravni red države ščiti dostojanstvo posameznega otroka in mladostnika, vendar institucija Varuha človekovih pravic v praksi opaža še veliko izzivov, da bodo slehernemu otroku v Sloveniji njegove pravice tudi dejansko zagotovljene. »Varuh na področju varstva in zaščite otrokovih pravic deluje predvsem proaktivno, s posebno brezplačno telefonsko številko in elektronskim naslovom pa imajo otroci in mladostniki možnost svoje težave oziroma kršitve pravic Varuhu predstaviti tudi neposredno,« je poudaril namestnik varuha. S kampanjo Če vidiš krivice, uporabi pravice! je Varuh mlade med pandemijo ozaveščal o njihovih pravicah in poteh, ki jih v primeru zaznanih krivic lahko uberejo, sodeluje pa še pri nekaterih drugih projektih opolnomočanja otrok in mladostnikov.
»Pri Varuhu ves čas opozarjamo na ničelno toleranco do nasilja nad otroki in mladostniki, posebno pozornost pa namenjamo tudi medvrstniškemu nasilju,« je dejal dr. Ruparčič. Opozoril je, da lahko družbena neenakost in njegove osebne okoliščine vplivajo na položaj otroka, njegovo socialno vključenost, osebno moč in možnosti za izobraževanje ter uspešnost v šoli. Dodatno ranljivi so otroci z različnimi osebnimi okoliščinami, kot sta spol ali vera, otroci tujcev oziroma migranti, otroci s posebnimi potrebami in drugi. Spomnil je še na vzroke in okoliščine, zaradi katerih pride do nasilja, tudi medvrstniškega, ter na obdobje pandemije, ko so se interakcije preselile na splet, s tem pa se je prav tam razmahnila tudi možnost nekaterih nasilnih ravnanj, ki še niso nujno dovolj poznana. »Varuh človekovih pravic zato skupaj z Znanstveno raziskovalnim središčem Koper in osnovnimi šolami v Ljubljani sodeluje pri projektu REBOOT NOW - Preprečevanje nasilja v šolah na podlagi spola, ki ga financira Evropska komisija v okviru Programa za državljane, enakost, pravice in vrednote (CERV). Sodelujemo pa tudi s Centrom za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pri mednarodnem projektu TRACeD, namen katerega je nasloviti spletno nasilje nad dekleti in mladimi ženskami zaradi spola,« je še dejal namestnik varuha.
Pri Varuhu spodbujamo pomoč žrtvam nasilja in v zvezi s tem podpiramo tudi projekt študentk in študentov Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Reagiraj - nisi sama, nisi sam!, ki uči, kako lahko pomagati žrtvam nasilja in žrtve opolnomoča, kako naj nasilje sporočajo. Varuh je bil tudi eden prvih, ki je podprl ustanovitev Hiše za otroke (Barnahus), saj se zaveda, da je otrokom prijazen multidisciplinaren in medinstitucionalen model za obravnavo žrtev spolnih zlorab in nudenje storitev otrokom, ki so žrtve ali priče nasilja nujno potreben. »Hiša je korak v smer krepitve slovenskega pravosodja kot otroku prijaznega pravosodja, omogoča pa učinkovito sodelovanje med pravosodnimi, socialnimi in zdravstvenimi institucijami, ki si delijo prostore v otrokom prijazni stavbi, da se prepreči sekundarna viktimizacija otroka, saj sodijo spolno izkoriščanje in spolne zlorabe med najhujše oblike nasilja nad otroki,« je še poudaril namestnik varuha.
56. člen ustave določa, da se otrokom zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. V tej luči je država dolžna skrbeti za dobrobit otrok, ne samo z ustvarjanjem materialne, temveč tudi procesne ureditve, ki bo otroku zagotovila ustrezno aktiven položaj v postopkih odločanja o stvareh, ki ga zadevajo. »Vsakršno delovanje za zaščito otrok mora potekati v iskanju njihove najvišje koristi, pri tem pa je nujno imeti pred očmi, da otroci niso zgolj predmet zaščite, ampak aktivni nosilci pravic. Otroke je treba poslušati in slišati: samo tako lahko pomagamo izboljšati njihov položaj in jim zagotoviti dostojno življenje,« je še poudaril namestnik varuha dr. Jože Ruparčič.
