Pobudnik je v pismu Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) izpostavil, da je sodišče z začasno odredbo o ureditvi stikov, ki jo je izdalo pred enim letom, določilo stike med njim in njegovo hčerko. Ti naj bi potekali dvakrat mesečno na Centru za socialno delo (CSD). Ker je bil na prestajanju zaporne kazni in ni imel možnosti koriščenja ugodnosti, oziroma mu niso bili podeljeni namenski izhodi, bi ga tja morali spremljati pravosodni policisti iz Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni, kar pa ni bilo realizirano niti enkrat.
V zadevi smo opravili poizvedbo pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS), ki je sporočila, da je ZPKZ Dob pri Mirni, ko se je v decembru 2017 seznanil z odločitvijo sodišča, da bodo stiki potekali na CSD, sodišče obvestil, da zavod stikov v takšni obliki ne more zagotavljati oziroma realizirati, ker je bilo na kolegiju generalnega direktorja UIKS dne 15. 3. 2017 sprejet sklep, v katerem je zapisano, da se morajo vsi stiki med obsojencem in otroki, ki se na podlagi sklepa sodišča izvajajo na domu ali CSD, izvajati v zavodu.
Z vsebino omenjenega sklepa kolegija generalnega direktorja UIKS, se je Varuh seznanil v januarju 2018, ob obravnavi druge pobude. Takrat smo tako UIKS, Ministrstvo za pravosodje kot tudi Ministrstvo z delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti seznanili s svojim stališčem, da takšna odločitev nima ustreznih zakonskih podlag in je izrecno v nasprotju z zakonsko ureditvijo, po kateri je edino sodišče pristojno odločati o načinu, obsegu in kraju stikov starša in otroka, če starša o tem ne zmoreta doseči soglasja (Letno poročilo Varuha za leto 2018; str. 393).
Čeprav je UIKS omenjeni sklep spoznal za neustrezen in ga 13. 2. 2018 preklical, pa v odgovoru, ki smo ga v zadevi pobudnika pridobili s strani UIKS, ni bilo nobenega zapisa o tem, da bi ZPKZ Dob pri Mirni v nadaljevanju o tej spremembi sploh obvestil sodišče in hkrati v bodoče zagotovil njegovo udeležbo na stikih. Šele, ko je ZPKZ Dob pri Mirni v septembru 2018 prejel sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je bila potrjena odločba sodišča o stikih (ki jo omenjamo na začetku), je zavod v nadaljevanju obvestil CSD, da si bo v največji možni meri prizadeval zagotoviti njegovo udeležbo na stikih.
Varuh meni, da bi si zavod moral že ves čas od odločitve o stikih (oziroma najmanj od začetka februarja 2018, ko je bil seznanjen s preklicem sklepa kolegija generalnega direktorja UIKS) prizadevati za udeležbo pobudnika na stikih. Potrebno se je namreč zavedati, da je začasna odredba o ureditvi stikov veljala tudi ves čas pred njeno pravnomočnostjo.
Varuh presoje, v kolikšni meri je zgolj ravnanje zavoda vplivalo na to, da do izvedbe stikov ni prišlo, ni mogel podati. Je pa UIKS v odgovoru Varuha sicer seznanila z nekaterimi drugimi okoliščinami, ki so kazale, da je bila izvedba stikov otežena tudi zaradi ravnanj oziroma neaktivnosti na strani matere otroka in pobudnika.
Z odgovorom, ki smo ga poslali pobudniku, smo seznanili tudi UIKS, da po potrebi (upoštevajoč naše ugotovitve) sprejme dodatne ukrepe za izboljšanje stanja na področju svojega delovanja. Ob tem smo opozorili tudi na pomembno stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu, opr. št. IV Cp 1486/2018, z dne 19. 7. 2018:
»da uprava zapora z odločitvijo o tem, da zaradi kadrovske podhranjenosti ne vozi zapornikov na izvrševanje stikov izven zapora (na CSD ali dom), ne more samovoljno preprečiti stika zapornika z otrokom. Na ta način temeljito poseže v zagotavljanje koristi otrok obsojencev in obsojenk, v roditeljsko pravico in pravno nedopustno ne upošteva obstoječe pravnomočne sodne odločbe. Otroci zapornikov so posebej ranljiva skupina otrok, ki mora biti deležna posebne zaščite in pomoči. Stik otroka z zaprtim staršem je nedvomno pomemben zaradi ohranjanja družinskih vezi in zdravega razvoja otroka.« 8.2-59/2018