Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 11. oktobra 2022, v Državnem zboru RS na matičnem delovnem telesu - Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, predstavil dve poročili za leto 2021, poročilo Varuha človekovih pravic RS in poročilo o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma.
Varuh človekovih pravic je v letu 2021 obravnaval kar tretjino več zadev kot v preteklih letih. Obravnaval je skoraj 7000 zadev in ugotovil 276 kršitev pravic in drugih nepravilnosti, ki so se največkrat nanašale na enakost pred zakonom, načelo dobrega upravljanja, načela pravičnosti in pravice do socialne varnosti. Na podlagi svojih dejavnosti v letu 2021 Varuh daje 86 novih priporočil.
Med aktualnimi priporočili je varuh človekovih pravic posebej izpostavil priporočilo Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da se zavarovancem omogoči doplačilo nadstandardne storitve. »Nerazumljivo je, da se pacientu, če se na primer odloči za nadstandardno lečo, ne omogoči plačila pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki bi mu sicer pripadala, če bi se odločil za standardno lečo. V takšnih primerih se postavlja pod vprašaj smiselnost obveznega zavarovanja, saj pacient nima nobene možnosti glede izbire zdravljenja, čeprav je zavezan k plačilu obveznega zavarovanja. Pričakujemo, da ZZZS pacientom izplača znesek standardne storitve, razliko pa naj si pacient doplača sam,« je ob predstavitvi pred poslanci matičnega delovnega telesa izpostavil varuh Svetina.
Čeprav priporočila Varuha pravno niso obvezujoča, je njihovo uresničevanje s strani pristojnih organov kazalnik, koliko se dejansko zavzemajo za krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Od vlade pričakujem, da zagotovi, da bodo pristojni organi začeli učinkovito uresničevati vsebinsko neuresničena priporočila, ki jih poudarjamo že vrsto let in bodo med sabo v ta namen tudi sodelovali, kadar je to potrebno. Odgovornost je na vladi, zato pričakujem aktivno koordinacijo, če ne gre drugače, lahko tudi s strani Kabineta predsednika vlade,« je poudaril varuh.
Kot je dejal, človekove pravice niso le nek oddaljen pravniški pojem, ampak morajo biti zagotovljene vsakomur. Posameznikom morajo ob tem biti na razpolago tudi ustrezni mehanizmi in pravna sredstva, da se kršitve odpravijo. »Opozorili smo na primer, da za opomin pred odpovedjo delavnega razmerja, ki ima kasneje lahko za posledico dejansko odpoved delovnega razmerja, delavcu ni zagotovljeno sodno varstvo, čeprav gre za samostojno sankcijo. Pozivamo, da se to področje čim prej ustrezno uredi,« je še povedal varuh Peter Svetina.
Varuh človekovih pravic je tudi lani veliko pozornosti namenjal različnim ranljivim skupinam, kot so otroci, invalidi, starejši, ženske, narodne in etnične skupnosti, zaposleni, brezposelni, verske skupnosti, LGBTIQ+ in tujci. Po mnenju varuha je nesprejemljivo, da katerokoli ranljivo skupino odrivamo na rob družbe in ne upoštevamo njihovih z ustavo zagotovljenih pravic.
»Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ponovno pozivamo, da kočno začne izvajati deinstitucionalizacijo. Na to opozarjam že vse od začetka svojega mandata, pa se od takrat kaj bistvenega ni spremenilo. Neizvajanje deinstitucionalizacije pomeni kršitev Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Že večkrat sem izpostavil, da trenutno stanje ni v korist invalidov in da je Varuh kot institucija s statusom A po Pariških načelih, pripravljen prevzeti odgovorno in zahtevno nalogo, da postane neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije,« je še izpostavil varuh Svetina.
Dejal je še, da mora država sočasno sprejeti tudi strategijo deinstitucionalitacije za starejše. Še vedno ostaja neuresničeno tudi lanskoletno Varuhovo priporočilo, da naj Ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti uvede družinsko asistenco v družinah, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, mlajše od 18 let, s ciljem dodatnega zmanjšanja institucionalizacije otrok s posebnimi potrebami in z namenom uresničevanja pravice otrok s posebnimi potrebami do družinskega življenja. »Iz enakega razloga ponavljamo tudi priporočilo, da se družinam, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, izgubljeni dohodek odmeri vsaj v znesku minimalne plače. Nesprejemljivo je mnenje pristojnega ministrstva, da bi tak ukrep potreboval celovito preučitev in uskladitev še z drugimi resorji. Pričakujem uresničitev našega priporočila,« je bil jasen varuh.
Varuh človekovih pravic je pred matičnim delovnim telesom predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM), ki je v letu 2021 obiskal 60 krajev odvzema prostosti. Skoraj vsi obiski so bili opravljeni brez predhodne najave. »V posebnih socialnovarstvenih zavodih smo preverjali predvsem prezasedenost varovanih oddelkov, kar vpliva na kakovost bivanja vseh stanovalcev, predstavlja pa tudi večjo obremenitev zaposlenih. Nevzdržne razmere na teh oddelkih, ki trajajo že več kot deset let lahko nedvomno opredelimo kot grdo ravnanje s stanovalci, za kar pa je odgovorna država,« je ob predstavitvi poročila DPM še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
