Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je danes, 20. septembra 2023, udeležil skupne seje pristojne Komisije za državno ureditev in zainteresirane Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije.
Prisotnim je predstavil 28. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2022 in Poročilo o izvajanju nalog in pooblastil Državnega preventivnega mehanizma za leto 2022, ki preventivno preprečuje mučenje in druge oblike okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja oseb, ki jim je bila odvzeta prostost.
Varuh človekovih pravic (Varuh) je lani obravnaval skoraj 6000 zadev in ugotovil 222 kršitev pravic in drugih nepravilnosti, ki so se največkrat nanašale na načelo dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopkov, enakost pred zakonom ter na kršitev pravice do socialne varnosti. Največ kršitev je Varuh tudi v aktualnem poročilu ugotovil na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Temu sledijo upravne enote, Ministrstvo za zdravje, občine, Inšpektorat za okolje, centri za socialno delo in drugi. »Že med pandemijo sem opozarjal, da moramo kot družba po koncu pandemije poskrbeti za izgradnjo vključujoče in solidarne družbe. Nedavne poplave so stiske in negotovost številnih ljudi samo še povečale. Čas je za povezovanje in iskanje ukrepov, ki bodo široko sprejeti in bodo posameznicam in posameznikom vlivali zaupanje. Poleg nujnih interventnih ukrepov je pomembno, da se odgovorni v državi lotijo reševanja številnih sistemskih izzivov, ki že predolgo čakajo na uresničitev. Na številne takšne izzive opozarjam že od začetka svojega mandata, a številna naša priporočila že leta ostajajo neuresničena, kar je povsem nesprejemljivo,« je izpostavil varuh Svetina. Za reševanje ključnih sistemskih izzivov v Sloveniji Varuh človekovih pravic na podlagi vseh svojih dejavnosti v preteklem letu daje 83 novih priporočil. Ta se nanašajo na delo različnih državnih organov, občin in nosilcev javnih pooblastil. Opozarjamo tudi na okoli 100 neuresničenih preteklih priporočil, ki so še vedno aktualna. »Na področju varstva pravic invalidov dajemo 25 novih priporočil, zaskrbljujoče pa je, da večina naših priporočil glede invalidov ostaja neuresničenih. Ponavljamo neuresničeno priporočilo, naj vlada čim prej pripravi ustrezen predlog državnemu zboru, da Republika Slovenija skladno z drugim odstavkom 33. člena Konvencije o pravicah invalidov končno le vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije. Na to opozarjamo že 13 let,« je poudaril varuh.
Institucija Varuha je lani veliko pozornosti namenila dostopnosti grajenega okolja in storitev za invalide. »Z namenom zagotavljanja dostopnosti grajenega okolja za vse dajemo vladi novo priporočilo, naj zagotovi sredstva za sofinanciranje izgradnje dvigal, tudi v večnadstropnih zgradbah in objektih v zasebnih lasti, ki imajo manj kot pet nadstropij. Vladi predlagamo, da zagotovi pravne podlage in sredstva za subvencije po zgledu subvencij za energetsko sanacijo stavb,« je pojasnil varuh človekovih pravic.
Tudi položaju otrok je Varuh lani namenil veliko pozornosti, saj je samo na področju otrok obravnaval skoraj 400 zadev, v okviru Zagovorništva otrok pa je še 141 pobud. »Že leta opozarjamo na dolgotrajne sodne postopke, pomanjkanje sodnih izvedencev, predvsem kliničnih psihologov in pedopsihiatrov. Zaznali smo več nasilja med mladimi in na spletu ter medvrstniškega nasilja, kar moramo kot družba čim prej učinkovito pričeti reševati. Vsi organi imajo dolžnost posebej varovati pravice otrok, vključno s pravico, da so slišani v vseh postopkih, ki se nanašajo nanje, in se upoštevajo njihove največje koristi. Opažamo, da je tega zavedanja veliko premalo,« je izpostavil Svetina. Dodal je, da je letos spomladi enega od namestnikov imenoval izključno za otrokove pravice in zagovorništvo. Tudi predlagana novela Zakona o varuhu človekovih pravic širi pristojnost Varuha glede otrokovih pravic in predvideva, da se glede na njegove obstoječe aktivnosti okrepi pristojnost Varuha.
Na področju zdravja je opozoril, da sta dostop do zdravnika in kakovost zdravljenja ključna elementa javnega zdravstva. »Toda stanje v državi na tem področju ocenjujemo kot zelo slabo, položaj pa se ne izboljšuje, zdi se celo, da se iz leta v leto slabša. Ne moremo si privoščiti, da je ta resor več mesecev brez resornega in polno operativnega ministra. Na številnih področjih beležimo pomanjkanje zdravnikov specialistov, število deficitarnih področij se iz leta v leto povečuje, posebej pereče je pomanjkanje družinskih zdravnikov. Zavarovanke in zavarovanci nimajo enakega dostopa do zdravnika, kar se kaže tudi v nesprejemljivo dolgih čakalnih vrstah, ki lahko tudi ogrožajo zdravje posameznikov, gotovo pa lahko poslabšujejo njihovo kakovost življenja,« je poudaril varuh.
Državnim svetnicam in svetnikom je varuh Svetina predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma, ki je lani obiskal 98 krajev odvzema prostosti. »Ob tematskih obiskih v sedmih domovih za starejše smo ugotavljali načine varovanja na oddelkih za stanovalce z demenco. Ugotovili smo, da ustrezne rešitve glede zagotovitve pravne podlage v primeru varovanja stanovalcev z osebjem še vedno ni. Še vedno se namreč dogaja, da osebe varovanega oddelka ne morejo samostojno ali po svoji volji zapustiti in so torej zadržane brez ustrezne pravne podlage. Na to hudo kršenje omejevanja osebne svobode opozarjamo že osem let. Pričakujem, da bodo pristojni čim prej našli ustrezne rešitve,« je še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
