Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo krajanov naselja Frankovci z očitkom matični Občini Ormož (Občina), da jih ta o načrtovani prestavitvi železniškega postajališča na drugo, po mnenju pobudnikov neprimerno lokacijo, predhodno ni ustrezno informirala. Po izvedenem ugotovitvenem postopku je Varuh očitke pobudnikov potrdil, Občini pa priporočil, naj o tem vprašanju izvede zbor občanov ter naj po tem mehanizmu poseže tudi v podobnih prihodnjih situacijah. Občina je realizacijo Varuhovega priporočila zavrnila.
* * *
Na Varuha se je v imenu več krajanov naselja Frankovci obrnil pobudnik v zvezi z načrtovano prestavitvijo železniškega postajališča izven naselja. O tem naj bi bili seznanjeni šele v začetku leta 2022. Občina naj bi v letu 2018 s krajani sicer izvedla sestanek, katerega tema pa je bila po navedbah pobudnika le načrtovano zapiranje nivojskih prehodov, ne pa prestavitev postajališča. Razbrati je sicer bilo mogoče, da pobudniki ukinitvi s prestavitvijo postajališča povezanega nivojskega prehoda Frankovci 1 ne nasprotujejo, ne strinjajo pa se s prestavitvijo postajališča na, po njihovi oceni, neprimerno in tudi nevarno mesto. Pobudniki so predvsem poudarili, da z načrtovanim premikom niso bili pravočasno in primerno seznanjeni.
Občina je Varuhu v svojem prvem odgovoru pritrdila v delu, da je bila tema sestanka septembra 2018 le ukinitev nivojskega prehoda Frankovci 1 in zapora prehoda Frankovci 2 s polzapornicami ter da zapisnik o sestanku ni bil voden.[1] Razlogov za umanjkanje zapisnika Občina ni podrobneje navedla. Glede predhodnega vprašanja Varuha o sklicu zbora občanov pa je pojasnila, da ta na pobudo župana ni bil sklican, saj sklepanje zbora občanov in sprejemanje odločitev s strani krajanov v predmetni situaciji, ki je zakonsko pogojena, po oceni Občine naj ne bi bilo smiselno.[2]
Poudariti je treba, da se Varuh o vprašanjih primernosti posamezne lokacije, smotrnosti prestavitve postaje in zaprtja prehoda, ekonomske upravičenosti in drugih tehničnih vidikov z vidika svojih pristojnosti ne more opredeljevati, kar pa tudi sicer ni prestavljalo kamna spotike predmetne pobude. Bistveni očitek pobudnikov, ob hkratnem siceršnjem nasprotovanju premika postajališča, se je po Varuhovi oceni namreč nanašal na neustrezno sporočanje odločitve Občine o prestavitvi železniškega postajališča.
Varuh po preučitvi vseh posredovanih stališč ob hkratnem upoštevanju vse relevantne zakonodaje objektivnih razlogov, zakaj župan zbora občanov ne skliče, ni ugotovil, posledično je nanj na podlagi 7. člena Zakona o Varuhu človekovih pravic (ZVarCP) naslovil omenjeno priporočilo, katerega realizacijo pa je župan zavrnil. Kljub temu, da so na Občini tudi sami ocenili, da glede tega vprašanja obstajajo diametralno nasprotujoča si stališča krajanov (in bi zato bil zbor občanov še najbolj smiseln), je sklenil, da je treba upoštevati »večinsko mnenje«, izglasovano na sestanku dne 10. 9. 2018 (sestanka naj bi se udeležilo pribl. 40 krajanov). Prepričan je, da je prestavitev postajališča na lokacijo prehoda Frankovci 2 edina racionalna odločitev.
Varuh je tako moral pojasniti, da zbor občanov kot ena izmed predvidenih neposrednih oblik sodelovanja občanov pri odločanju v posamezni lokalni skupnosti v nasprotju z npr. referendumom nima nujno neposrednih posledic na uresničevanje med drugim zakonsko predpisanih obveznosti posamezne občine.[3] Kot izvedena oblika ustavne pravice sodelovanja javnosti pri upravljanju javnih zadev[4] predstavlja instrument »mehke« oblike nadzora organov oblasti in njihovih odločitev, ki neposredno zadevajo nosilce pravic (občane) in njihove življenjske interese, obenem pa si lahko lokalna skupnost z zborom krajanov zagotovi najvišjo možno mero legitimnosti sprejetih odločitev, s čimer proaktivno in konstruktivno prispeva k zmanjšanju demokratičnega deficita na lokalni ravni ter krepi transparentnost lastnega delovanja kot sestavnega vidika načela dobrega upravljanja.
Po Varuhovi oceni izvedba zbora občanov na transparenten način obelodani dejansko (večinsko) voljo občanov, ki ima tudi glede na zakonske zahteve za sklic ter morebitne statutarne zahteve glede kvoruma močan reprezentativen učinek. Ad hoc sestanku, na katerega je Občina prevladujoče oprla svojo odločitev, teh lastnosti ni mogoče pripisati.[5] Varuh seveda razume povsem legitimne namere Občine, da začete postopke vodi in konča v razumnem času, vendar težnja po njihovi ekonomičnosti sama po sebi ne sme predstavljati omejevalnega dejavnika za demokratičnost postopka sprejemanja odločitev. Tako sprejete in na koncu izvedene odločitve namreč le poglabljalo vrzel med krajani in lokalno oblastjo, soprispevajo k prihodnjim konfliktom, spodbujajo očitke o arbitrarnosti odločanja ter zmanjšujejo medsebojno zaupanje, ki je v lokalnem okolju bistvenega pomena.
Ker iz odgovora župana utemeljenih razlogov, ki bi preprečevali izvedbo zbora občanov glede tega vprašanja, ni bilo mogoče razbrati, niti iz njega ni bila razvidna pripravljenost Občine, da v prihodnje po tej predvideni možnosti tudi poseže, je Varuh pobudo štel za utemeljeno ter ugotovil kršitev pravice javnosti do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev ob hkratni kršitvi načela dobrega upravljanja. 17.2-7_2022
[1] Tega sestanka naj bi se udeležilo pribl. 40 krajanov, sprejeta pa naj bi bila »večinska« odločitev o ukinitvi nivojskega prehoda Frankovci 1.
[2] Podrobneje je še pojasnila okoliščine, ki narekujejo premik postajališča zaradi ukinitve nivojskega prehoda Frankovci 1. Postajališče z ukinitvijo namreč naj ne bi imelo več funkcije, saj ne bi bilo mogoče zagotoviti varnega prehajanja tirov z južne strani. Alternativne rešitve naj bi bile v nasprotju s Pravilnikom o nivojskih prehodih. Ohranitev postajališča na obstoječi lokaciji poleg še drugih razlogov tako naj ne bi bila mogoča.
[3] O čemer je po Varuhovem razumevanju Občina s svojim odgovorom Varuhu izrazila bojazen. Varuh ji je tako pojasnil, da Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) v 45. členu okvirno orisuje omenjeno obliko sodelovanja javnosti, pri čemer med drugim vprašanje, v kolikšni meri odločitve, sprejete na zboru občanov, zavezujejo občinske organe, prepušča statutu posamezne občine. Statut Občine Ormož (Statut) relevantno materijo obravnava v določbah od 76. do 81. člena, pri čemer le zadnji odstavek 81. člena podrobneje opredeljuje obveznosti pristojnega občinskega organa o rezultatih zbora občanov. Tako določa, da so občinski organi dolžni obravnavati odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov in jih pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku predstaviti svoje mnenje in ga utemeljiti.
[4] Po 44. členu Ustave Republike Slovenije ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.
[5] O njem se namreč ni vodil zapisnik, s tem pa ni mogoče objektivno preveriti dejanske reprezentativnosti pribl. 40 občanov, ki naj bi se sestanka udeležili. Prav tako ni mogoče preveriti, ali je bila predmetna problematika prisotnim občanom tudi celostno predstavljena. Zbor občanov takšnih pomanjkljivosti zaradi same javnosti postopka in posledične nujne transparentnosti rezultatov ne bi imel.
