Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 16. avgusta sprejel predstavnike nevladnih organizacij s področja mladih. Sogovorniki so se strinjali, da so pred današnjo generacijo mladih veliki okoljski, demografski in širši družbeni izzivi, ki pa jih je epidemija še bolj odstrla. Povabilu na srečanje so se odzvali predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin, predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec, predstavnik Mladinskega sveta Slovenije Jaka Trilar in Janez Korošec iz Kluba študentov Kranj.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je poudaril pomen aktivnega državljanstva in spodbudil mlade, naj se v čim večji meri vključujejo v odločevalske procese, ki se nanašajo nanje in naj se o tem izobražujejo. Pomembno je namreč, da odgovorni v državi slišijo njihova mnenja, pomisleke ali skrbi. Po mnenju varuha imajo odgovorni v državi pomembno nalogo in veliko odgovornost, da mladim pomagajo pri uresničevanju njihovih vizij in pri soočanju z izzivi prihodnosti.
Predstavniki mladih so na srečanju najprej izpostavili aktualne izzive glede epidemije koronavirusne bolezni in opozorili na neusklajenost posameznih ministrstev. Za primer so navedli neusklajenost Ministrstva za zdravje (MZ) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). MZ namreč za odprtje šol in fakultet zahteva izpolnjen pogoj PCT, sicer naj bi šolanje za dijake in študente potekalo po hibridnem (kombiniranem) modelu. Tak način šolanja pa ne podpira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Mladi so izrazili naklonjenost cepljenju in tudi razumejo izpolnjevanje PCT pogoja v novem šolskem oz. študijskem letu, vendar pa ostro nasprotujejo pogoju, da bodo testi za necepljene učence, dijake in študente plačljivi. Mnogi namreč predvidenega plačila sploh ne bi zmogli.
Ob tem so opozorili na visok delež duševnih stisk med mladimi, ki so jih epidemiološke razmere še bolj razgalile. Ker v Sloveniji še vedno ni sprejetega zakona, ki bi urejal psihološko in psihoterapevtsko pomoč, se mladi po pomoč večkrat zatečejo na zasebni trg, kjer dejavnosti zaradi pomanjkanja zakonodaje niso ustrezne. Institucija Varuha se že več let zavzema za čim prejšnji sprejem Zakona o psihoterapiji. »Tudi na Varuha se obrača veliko ljudi s težavami v duševnem zdravju. Že več let opozarjamo, da mora biti ta zakon, ki bo ustrezno reguliral to področje čim prej sprejet. Seveda pa je pri tem ključnega pomena tudi preventivno delovanje, da do duševnih stisk sploh ne pride oziroma so njihove posledice čim manjše. Zato upam, da bo imel aktualni minister za zdravje za to področje več posluha in bo naredil konkretne korake,« je še povedal varuh Svetina.
Varuh opozarja, da so ukrepi, sprejeti zaradi epidemije negativno vplivali na otroke in mladino. Pravica do zdravja namreč ne zajema le vidikov fizičnega, ampak tudi duševnega zdravja. Šole, fakultete in druge izven šolske aktivnosti so prostor druženja, zato je pomemben tudi socialni vidik, ki je bil pri šolanju na daljavo in zaprtju drugih dejavnosti za otroke in mladino okrnjen. Odprto ostaja vprašanje, kakšne čustvene in tudi fizične posledice so oziroma lahko tovrstni ukrepi pustijo na dolgi rok. Pri sprejemanju vseh odločitev v zvezi z otroki in mladostniki je treba upoštevati in opredeliti njihove največje koristi. Varuh zato epidemiološko stroko, vlado in pristojna ministrstva poziva, da se v primeru novega vala epidemije bolezni covid-19, pri sprejemanju morebitnih novih ukrepov, ki se bodo nanašali na otroke in mladostnike, posvetujejo z njimi ter upoštevajo njihova mnenja glede na njihovo starost in zrelost. »Pozivam, da odgovorni v državi najdejo načine, da ne bi prihajalo do ponovnega dolgotrajnega zapiranja vrtcev, šol in fakultet. Glede na to, da se pojavljajo novi sevi covida-19 je treba alternativne rešitve začeti iskati takoj oziroma čim prej, da nas jesenski čas ponovno ne preseneti in da ne bi takrat sprejemali rokohitrskih ukrepov,« opozarja Svetina.
Predstavniki mladih so na srečanju izpostavili tudi težave s pomanjkanjem postelj v študentskih domovih in opozorili na visoke najemnine zasebnih stanovanj. Omenili so tudi pilotni projekt stanovanj v skupnosti za mlade na Gerbičevi ulici v Ljubljani. Po njihovem mnenju je ideja osamosvojitve mladih po zaključku šolanja, ki se prvič soočajo z reševanjem stanovanjskega problema, zelo dobra. Toda po njihovi oceni so stanovanja zasnovana preveč po zgledu študentskih domov, zato se mladi na ta razpis niso množično prijavljali, kar bi lahko odgovorne napeljevalo na napačen sklep, da stanovanj za mlade v državi ne primanjkuje. Varuh človekovih pravic se bo zato v kratkem sestal z direktorjem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Tudi nedostojna plačila za delo in prekarne oblike dela otežujejo osamosvojitev mladih. Zadnja raziskava o položaju mladih v Sloveniji z naslovom Mladina 2020 namreč kaže, da je večina mladih za preprečitev nezaposlenosti pripravljenih stopiti na samostojno podjetniško pot in vse bolj pristajajo na negotove oblike dela, kar mnogim onemogoča dostojno življenje. »Nedopusten je razmah prekarnih oblik dela med mladimi, saj ima izjemno negativen vpliv na kakovost njihovega življenja. Zato ponovno pozivam Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da naj zakonsko opredeli prekarnost in njene najbolj pojavne oblike, prepove prekarna razmerja ter predpiše tudi sankcije za kršitev te prepovedi,« ponovno opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Mladi so izpostavili tudi novelo Zakona o tujcih, ki določa, da morajo študenti iz tretjih držav izkazati, da imajo pogoj zagotovljenih sredstev za preživljanje. Po njihovem mnenju tuji študenti pomembno prispevajo k internacionalizaciji študentov in fakultet, zato se jim zdi nelogično, da so glede izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje zaradi študija izenačeni z drugimi tujci.