Namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc se je danes, 31. 5. 2023, udeležila seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer so razpravljali o problematiki starejših. Predstavila je temeljne ugotovitve, ki jih ob obravnavi pobud, povezanih s starejšimi, beleži institucija Varuha in o katerih vsako leto poroča državnemu zboru.
Ravno v teh dneh institucija Varuha človekovih pravic pozorno spremlja razprave in predloge glede Zakona o dolgotrajni oskrbi, pri čemer še posebej zagovarja proces deinstitucionalizacije, hkrati pa opozarja na pomen učinkovitega institucionalnega varstva, kjer je le-to potrebno. Varuh je nad načinom sprejemanja tako kompleksnega zakonodajnega področja zaskrbljen, predvsem skrbi nerazumno kratek rok za javno razpravo in medresorsko usklajevanje.
Namestnica je opozorila še na slab ekonomski položaj starejših in naraščajočo revščino. »Pri Varuhu podpiramo in apeliramo, da se naslovi ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev. Posebej smo pozorni na problematiko intersekcijske diskriminacije, ko prihaja do diskriminacije na podlagi več različnih osebnih okoliščinah. Posebej ranljive so na primer starejše ženske z nizkimi pokojninami, ki živijo same in so prepogosto izpostavljene pragu revščine in socialni izključenosti. Opozarjamo, da so v takšnih primerih odločevalci dolžni na podlagi (razčlenjenih) podatkov, sprejeti po potrebi tudi ukrepe pozitivne diskriminacije,« je dejala namestnica varuha dr. Možina Zupanc.
Varuh pozornost namenja tudi problematiki digitalne pismenosti, saj se je na podlagi vse več pobud in pogovorov namreč pokazalo, da je digitalna pismenost sicer dobrodošla, prinaša pa tudi nove stiske ljudi in celo izključenost ter lahko otežuje in omejuje dostop do storitev za tiste starejše, ki so manj vešči uporabe novih tehnologij in aplikacij. Varuh izpostavlja, da je treba javne storitve, kot je naročanje k zdravniku ali parkiranje, zagotavljati tudi na druge načine npr. preko telefona oziroma plačila z bankovci in kovanci, in ne le preko raznoraznih aplikacij.
Varuh zaznava tudi več nestrpnosti do starejših. Ocenjuje, da so za zmanjšanje pojava starizma nujni programi ozaveščanja starejših o njihovih pravicah, pa tudi o preprečevanju nasilja, diskriminacije ter o pomenu finančne avtonomije in podobno.
Varuh človekovih pravic podpira tudi prizadevanja v Združenih narodih za pripravo Konvencije za zaščito starejših, po njegovi oceni pa se pogovori odvijajo prepočasi. »Pozdravljamo delovanje Slovenije, ki je v pogajanjih med bolj aktivnimi podporniki konvencije, vendar ob tem poudarjamo in pričakujemo, da naj se ta podpora odraža tudi s sprejemanjem konkretnih ukrepov doma. Ne nazadnje, dajemo tudi pri Varuhu v zvezi s starejšimi več priporočil, mnoga od njih pa žal še čakajo na realizacijo,« je še dejala namestnica varuha.
Varuh aktivno promovira tudi medgeneracijsko solidarnost in dialog, saj le takšno sodelovanje v družbi lahko prinese večjo kakovost življenja za vse. Od države in občin Varuh pričakuje, da aktivno podpirajo dejavnosti, ki takšno sodelovanje spodbujajo.