»Skrb za duševno zdravje slehernika mora postati prioriteta družbe, saj samo toliko, koliko je zdrav posameznik, je zdrava tudi družba. Ne moremo govoriti o družbi blaginje za vse, če mnogi še vedno nimajo dostopa do strokovne pomoči za svoje težave v duševnem zdravju, če nekateri še vedno živijo v prenatrpanih varovanih oddelkih socialno-varstvenih zavodov in če težave v duševnem zdravju mnoge hromijo, da bi lahko bili polnopravno vključeni v družbo,« ob svetovnem dnevu duševnega zdravja 10. oktobru poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
»Nova realnost, kot smo poimenovali trenutni čas, ki ga zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni, prinaša tudi na področju duševnega zdravja nove izzive, zato jih je treba naslavljati pravočasno in ustrezno,« poudarja varuh. Samo z več strokovnjakov, ki so pogosteje dosegljivi, lahko zmanjšujemo povečano število primerov tesnobe, strahu in drugih oblik čustvenih stisk, ki se vse pogosteje pojavljajo zaradi prisotnosti koronavirusa in prizadevanj za obvladovanje razmer,« poudarja Peter Svetina. Posebej zaskrbljujoče so po njegovi oceni naraščajoče težave otrok in mladostnikov v duševnem zdravju. »Nujno je zagotoviti zadostno število pedopsihiatrov in drugih strokovnjakov, ki bi tem mladim nudili ustrezno strokovno podporo,« še meni varuh in dodaja, da morajo do zdravstvenih storitev dostopati vsi ne glede na socialni položaj.
Ob tem pričakuje, da se preneha z odlašanji pri snovanju sprememb Zakona o duševnem zdravju, na nujnost katere institucija Varuha opozarja že desetletje. »Pristojna delovna skupina je konec decembra lani zaključila z delom, po več kot devetih mesecih pa je čas, da gre novela zakona o duševnem zdravju v javno razpravo. Spremenjena zakonodaja bo omogočila podlago za reševanje problematike nameščanja oseb z odločbo sodišča v varovane oddelke socialno-varstvenih zavodov in v posebne socialno-varstvene zavode, ki so prenatrpani. S tem se ljudem kršijo pravice do dostojanstva in varnosti. Na to opozarjamo že vrsto let,« poudarja varuh Svetina.
Opozarja še, da je pri skrbi za ljudi s težavami v duševnem zdravju treba slediti smernicam deinstitucionalizacije, saj ta omogoča ustrezno raven samostojnosti skladno z zmožnostmi in potrebami posameznika in ob podpori skupnosti. »S psihosocialno rehabilitacijo je treba osebam z duševnimi motnjami pomagati, da se izvlečejo iz začaranega kroga, ko težko konkurirajo na trgu dela, se težje socialno vključujejo in se zato njihova duševna stiska poglablja. Pri tem je posebnega pomena skupnostna obravnava in vloga nevladnih organizacij,« še meni Svetina. Spomnil je, da institucija Varuha različne državne institucije pogosto spodbuja, da invalidom in osebam s težavami v duševnem zdravju omogočijo, da so slišani, videni in razumljeni ne glede na svojo oviranost. Tudi zato so na pobudo Varuha nastali Dnevi duševnega zdravja, saj sta ob ustreznem podpornem sistemu osebam z motnjami v duševnem zdravju in njihovim svojcem izjemno pomembna tudi izobraževanje in ozaveščanje.
»Če želimo biti družba blaginje, v kateri je življenje prebivalcev kakovostno, je skrbi za duševno zdravje treba posvetiti večjo pozornost. Duševne motnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa lahko tudi izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. Koraki naprej na tem področju so mogoči, a le ob sodelovanju in povezovanju, zato pristojne pozivam in spodbujam, da koristnim predlogom, kako izboljšati stanje na tem področju, prisluhnejo in jih tudi čim prej tudi uresničijo,« še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.