Vztrajanje pristojnih organov na trenutno razpoložljivem naboru črk za zapis osebnega imena oziroma neaktivno iskanje morebitnih drugih rešitev, ki bi slovenskim državljanom oziroma državljankam, katerih osebno ime je zaradi »tuje« črke latinice popačeno, olajšalo vsakodnevno izkazovanje identitete v formalnih in neformalnih razmerjih (upoštevajoč okoliščino bivanja v državi, kjer poznavanje izvornega priimka ni vprašljivo), Varuh ocenjuje kot neskladnost z načelom dobrega upravljanja.
* * *
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo slovenske državljanke, ki je sklenila zakonsko zvezo z avstrijskim državljanom in prevzela možev priimek, ki vsebuje črko »ß«. Izpostavila je težave, ki jih ima v vsakdanjem življenju, ker Republika Slovenija med naborom črk in znakov za zapis osebnega imena v Republiki Sloveniji nima črke "ß" in je priimek spremenjen v popačeno različico, pisano s »ss«. Ker z možem živita v Nemčiji, kjer navedena zapisa predstavljata tudi dva različna priimka, je situacij, ki zahtevajo dodatno izkazovanje identitete (na primer z listino o sklenitvi zakonske zveze), še toliko več.
Varuh je Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) opozoril, da se, kot med drugim izhaja iz prejete pobude, zaradi (očitno) preskromnega nabora črk in znakov v prilogi Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru (Pravilnika), v praksi pojavlja nemalo težav. Hkrati osebno ime državljanu zagotavlja identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstva (drugi odstavek 2. člena Zakona o osebnem imenu, ZOI-1). Tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da čeprav se 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja) izrecno ne nanaša na imena, osebno ime predstavlja sredstvo za osebno identifikacijo in povezavo z družino, ki zadeva posameznikovo zasebno in družinsko življenje. Na primer zadevi Burghartz proti Švici in Stjerna proti Finski. Dodatno velja po mnenju Varuha upoštevati pomen državljanstva Evropske unije in tozadevnega izvajanja temeljne pravice, tj. do prostega gibanja oseb med državami članicami. Glede na navedeno smo MNZ predlagali razmislek o razširitvi črkovnega nabora oziroma o drugi ustrezni rešitvi.
MNZ se je v mesecu juniju odzvalo s pojasnilom, da je predlog za razširitev črkovnega nabora na vse črke latinske pisave, ki se uporabljajo v Evropi, že večkrat podalo tudi Združenje upravnih delavcev Slovenije, nazadnje ob pripravi novele Zakona o matičnem registru v letu 2019. Ugotovljeno je bilo, da je širitev črkovnega nabora z vidika izvirne uporabe zapisa osebnega imena sicer dobrodošla, vendar je pestrost jezikov in njihovega črkovnega zapisa znotraj Evropske unije izredno obsežna in bi lahko prihajalo do velikih praktičnih težav pri njihovi uporabi. Iz tega vidika je omejitev črkovnega nabora, ki jo poznajo tudi druge države, smiselna rešitev, na nivoju Evropske unije ali celo širše pa doslej zaradi navedenih ovir nikoli niso bili podani predlogi drugačnih, skupnih rešitev v zvezi z izpostavljeno problematiko. MNZ je tako zaključilo, da vsesplošna širitev nabora črk ni bila prepoznana kot ustrezna rešitev. Med znake, ki se pogosto pojavljajo v lastnoimenskem besedju slovenščine, bi sicer s spremembo Pravilnika lahko dodali nove črke, vendar pa bi bila s tem potrebna strokovna presoja, ki pa po mnenju MNZ ni mogoča oziroma smiselna, če se v celoti upošteva spoštovanje načela nediskriminacije in prostega gibanja oseb.
Varuh šteje pobudo za utemeljeno, saj kot izhaja tudi iz odgovora MNZ, k širitvi črkovnega nabora spodbuja tudi upravna stroka, tako posamezniku kot tudi njegovi družini pa »popačen zapis« osebnega imena lahko prinese nemalo nevšečnosti v vsakodnevnem življenju. 14.5-2/2021
