Varuh je ugotovil, da ima okoliščina, ki ustvarja obveznost plačila davka od zavarovalnih poslov, tj. čas vplačevanja prispevkov za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje s strani delodajalca, dejansko neugodne učinke za starejše zaposlene, ki so bili v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključeni manj kot deset let pred upokojitvijo. Zakon o davku o prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP) kot zavezanca sicer določa zavarovalnico in drugo pravno osebo, ki opravlja zavarovalne posle na območju Republike Slovenije, a se je v praksi izkazalo, da je poslovna politika izvajalcev dodatnega zavarovanja lahko takšna, da svojo davčno obveznost v celoti prevalijo na zavarovalce oziroma zavarovance in jim za delež davka, ki so ga dolžne plačati, zmanjšajo izplačilo rente. Varuh zato opozarja, da ureditev, ki dopušča, da se višina dodatne starostne pokojnine izpostavljene skupine posameznikov znižuje kljub temu, da privarčevana sredstva ostajajo v sistemu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter kljub njihovi namenski porabi, ni skladna z načelom pravičnosti kot tudi ne s splošno skrbjo za večjo socialno varnost zaposlenih po njihovi upokojitvi, ki uresničuje načelo socialne varnosti iz 50. člena Ustave.[1]

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (RS) je na podlagi prejete pobude obravnaval vprašanje diskriminacije starejših oseb pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Pobudnik je slednje zatrjeval iz razloga, ker so tisti zaposleni, ki se v sistem vključijo pozneje oziroma ki imajo do upokojitve manj kot deset let, v slabšem položaju, saj se jim pri izplačilu rente vsak mesec odbije 8,5 % davka.

ZDPZP določa, da zavarovalnice in druge pravne osebe, ki opravljajo zavarovalne posle na območju Republike Slovenije, obračunavajo in plačujejo 8,5-% davek od prometa zavarovalnih poslov, tj. od zavarovalne premije. Skladno z 11. členom ZDPZP mora v primeru, da zavarovalna pogodba preneha pred potekom deset let (zavarovalno razmerje je krajše od dobe deset let), davčni zavezanec obračunati in plačati davek od zavarovalnih poslov.

Varuh se je za stališče glede zatrjevane diskriminacije starejših oseb obrnil na Ministrstvo za finance (MF); vprašanje, ali gre v primeru upokojitve in pričetku črpanja rente iz vplačanih sredstev iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja res za prekinitev zavarovanja v smislu 11. člena ZDPZP ali se varčevanje pravzaprav nadaljuje ter za informacijo o morebitnih predvidenih rešitvah oziroma tozadevni spremembi zakonodaje, pa je Varuh naslovil na MF in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).

MF je pojasnilo, da ZDPZP ne omogoča oprostitve plačila 8,5-% davka od prometa od zavarovalnih poslov, v primerih, ko je bilo sklenjeno dodatno zavarovanje za obdobje, ki je krajše od deset let, pri čemer gre za prenos sredstev dodatnega zavarovanja v sklad, iz katerega se izplačujejo dodatne pokojnine. Z obravnavanim davčnim mehanizmom se namreč poskuša spodbuditi sklepanje dolgoročnih zavarovanj, kar bi moralo biti tako v interesu zavarovancev kakor tudi v širšem družbenem interesu. Nadalje je MF poudarilo, da ZDPZP kot zavezanca določa zavarovalnico in drugo pravno osebo, ki opravlja zavarovalne posle na območju Republike Slovenije, a pri tem ni zanikalo, da je poslovna politika izvajalcev dodatnega zavarovanja lahko takšna, da svojo davčno obveznost v celoti prevalijo na zavarovalce oziroma zavarovance in jim za delež davka, ki so ga dolžne plačati, zmanjšajo izplačilo rente. Dodatno je MF izrazilo še zavedanje, da lahko objektivno pride do situacije, v kateri posameznik sklene pogodbo dodatnega zavarovanja, pri kateri je predvideno trajanje krajše od deset let, vendar pa menijo, da je za kakršnokoli drugačno obravnavo dodatnih zavarovanj od drugih zavarovanj z vidika ZDPZP potreben sistemski pristop v sami davčni zakonodaji ter da je pri tem treba upoštevati tudi znižanje davčnih prihodkov iz tega naslova.

MDDSZ je izrazilo mnenje, da v primeru prekinitve dodatnega pokojninskega zavarovanja (varčevalni del) in prenosa sredstev v sklad, iz katerega se zavarovancem izplačujejo dodatne starostne pokojnine v obliki doživljenjske pokojninske rente (izplačilni del), z vidika spodbujanja varčevanja za dodatno starostno pokojnino in izplačila dodatnih starostnih pokojnin, ni primerno obračunavati davka od prometa zavarovalnih poslov, saj z vsebinskega vidika ne pride do prekinitve življenjskega cikla dodatnega pokojninskega zavarovanja (varčevanje, upokojitev, izplačevanje) in ne do nenamenskega enkratnega dviga privarčevanih sredstev, s katerim se življenjski cikel dodatnega pokojninskega zavarovanja dejansko prekine. Na MDDSZ so tako zapisali, da si bodo prizadevali, da privarčevana sredstva v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se bodo prenesla v izplačevanje dodatne starostne pokojnine, ne bi bila predmet obdavčitve z davkom od prometa zavarovalnih poslov, tudi z morebitnimi spremembami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki bi jasno opredelile, da pri prenosu privarčevanih sredstev v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja v izplačevanje dodatne starostne pokojnine ne gre za prekinitev, ampak za nadaljevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja. Naknadno nas je MDDSZ seznanilo, da je bila ob pripravi sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju preučena tudi možnost drugačne ureditev posameznih faz dodatnega pokojninskega zavarovanja, da ne bi prišlo do prekinitve pogodbe, vendar je bila na koncu sprejeta odločitev, da se ohrani trenutna ureditev, ki pogodbeno ločuje fazo varčevanja in fazo izplačevanja, saj bi sicer šlo za odstop od sistemske ureditve dodatnega pokojninskega zavarovanja. MDDSZ je zapisalo še, da bi bilo za odpravo izpostavljene neskladnosti ureditve obdavčitve z davkom od prometa zavarovalnih poslov na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja z Ustavo RS treba to urediti v matičnem zakonu, ki ureja to področje. Dodatno so pojasnili, da imajo sicer zavarovanci možnost, da se izognejo obveznosti plačila davka od prometa zavarovalnih poslov s tem, da zamaknejo uveljavitev dodatne starostne pokojnine, po poteku desetletnega obdobja od vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje, saj zavarovanci niso zavezani, da takoj ob uveljavitvi starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavijo tudi dodatno starostno pokojnino iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Varuh meni, da sicer ni moč ugotoviti, da bi bil pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju namen zakonodajalca drugače obravnavati starejše zaposlene glede na osebno okoliščino, ki jo je pobudnik izpostavil, tj. starost. Vendar pa ima okoliščina, ki ustvarja obveznost plačila davka od zavarovalnih poslov – čas vplačevanja prispevkov za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje s strani delodajalca, dejansko neugodne učinke za starejše zaposlene, ki so bili v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključeni manj kot deset let pred upokojitvijo. Kljub temu, da je zavezanec za plačilo davka od zavarovalnega posla zavarovalnica, davčno breme namreč v praksi nosijo posamezniki, pri katerih je, kot priznava tudi finančno ministrstvo, obdobje zavarovanja krajše od deset let predvsem zaradi objektivnih okoliščin. Da je to v nasprotju s spodbujanjem dodatnega pokojninskega varčevanja, je že prepoznalo MDDSZ, hkrati pa opozorilo, da pri prenosu privarčevanih sredstev v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja v izplačevanje dodatne starostne pokojnine pravzaprav ne gre za prekinitev, ampak za nadaljevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja. 14.3-4/2020

[1] Kot izhaja na primer iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-167/02-17 z dne 21. 4. 2005.