Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je navedel, da je na Ministrstvo za zdravje (MZ) naslovil anonimno prijavo oziroma pritožbo, ki se je nanašala na pogodbo o delovnem razmerju med Splošno bolnišnico Novo mesto (SB Novo mesto) in tam zaposlenim zdravnikom. MZ je prijavo z dopisom poslalo SB Novo mesto. V dopisu je MZ izpostavilo ime prijavitelja, v kopiji prijave pa ni anonimiziralo pobudnikovih osebnih podatkov, kljub temu, da je pobudnik v zadevi elektronskega sporočila izpostavil, da gre za anonimno prijavo. Pobudnik je menil, da je MZ s tem kršilo njegovo zasebnost in s tem poseglo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine. Pobudnik je pobudi priložil tudi kopijo anonimne prijave ter dopis MZ, s katerim je bila prijava odstopljena SB Novo mesto.
Varuh je na MZ naslovil poizvedbo, v kateri jih je seznanil z navedbami pobudnika ter podal svojo oceno konkretnega primera. Varuh je MZ pojasnil, da slovenska zakonodaja v določenih postopkih že sama po sebi zagotavlja varstvo identitete prijavitelja, kot na primer ob prijavi korupcije skladno z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter ob prijavi domnevne diskriminacije skladno z Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja. V primerih, ko varstvo identitete ni posebej zagotovljeno je potrebno upoštevati Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). ZVOP-1 v 8. členu za obdelavo osebnih določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V 9. členu ZVOP-1 določa obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
Varuh je ocenil, da je MZ s posredovanjem pobudnikovih osebnih podatkov, poseglo v njegove osebne podatke, za to pa ni imelo pravne podlage, ne pobudnikovega privoljenja, saj je pobudnik ob prijavi izpostavil, da gre za anonimno prijavo. Varuh je tudi navedel, da za pridobitev pojasnil s strani SB Novo mesto, ni bilo potrebno, da se izpostavijo pobudnikovi osebni podatki, saj se je prijava nanašala na pogodbo o delovnem razmerju med SB Novo mesto in zdravnikom, ne pa na pobudnika.
MZ je v odgovoru navedlo, da ugotavljajo, da navedbe Varuha ustrezajo dejanskemu stanju ter se hkrati opravičilo za storjeno napako. V nadaljevanju je MZ pojasnilo možne razloge, zakaj je do te napake prišlo. Na MZ se v zvezi pritožbami oziroma zadevami pobudnika vodi 7 različnih spisov, ki jih rešuje 6 različnih oseb. Samo v enem spisu je 60 dokumentov, od katerih gre za več pritožb, ki jih je pobudnik poslal glede različnih zdravstvenih ustanov, zdravnikov in drugih deležnikov v zdravstvu. Ob velikem številu pritožb, ki jih MZ prejme od pobudnika, se je spregledalo, da je bila ena izmed prijav anonimna. Ob tem je MZ poudarilo, da se odzovejo na vsako prispelo pritožbo pobudnika, pri čemer so nekateri njegovi dopisi po vsebini žaljivi.
Ne glede na pojasnila MZ, je Varuh štel pobudo za utemeljeno. MZ je s posredovanjem pobudnikovih osebnih podatkov v pritožbi oz. prijavi neupravičeno, t.j. brez pravne podlage ali privoljenja pobudnika, poseglo v njegove osebne podatke in mu s tem kršilo pravico do zasebnosti. 1.6-20/2015