Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na novinarski konferenci 24. julija 2001 med drugim opozoril na nekaj primerov ignorance nekaterih državnih organov in ustanov. Predvsem je poudaril ignoranco ministrstva za obrambo, ki nabornikom ne plačuje civilnega služenja vojaškega roka, prav tako pa z zamudo izplačuje rente tistim, ki so se pri služenju vojaškega roka poškodovali.
Spregovoril je tudi o ignorantskem vedenju predstavnika republiškega Davčnega urada do medijev (konkretno do RTV Slovenija), nerazumno dolgem roku, ki sta si ga vzela omenjeni urad in ministrstvo za šolstvo za odgovor varuhu in o rezultatih posredovanja v Centru za tujce v Velikem otoku pri Postojni pred dobrim mesecem. Sicer pa se je v preteklem mesecu varuh ukvarjal s problematiko manjšin in tujcev, se seznanil s problematiko diskriminatornih politik vladnih uradov, v okviru ustanavljanja institucije varuha v Jugoslaviji pa obiskal tudi Beograd.
Ministrstvo za obrambo neporavnavanje svojih obveznosti opravičuje z velikim številom nabornikov, ki vojaški rok služijo civilno ter tudi s tem povezanim pomanjkanjem denarja, kar pa po varuhovem mnenju ob količini denarja, ki ga ima ministrstvo na voljo ne more biti izgovor za izostajanje plačil.
V nadaljevanju je varuh izpostavil, da se je ministrstvo za notranje zadeve, ki dober mesec po njegovem obisku v postojnskem centru za odstranjevanje tujcev ni storilo ničesar za izboljšanje razmer, po objavi razmer v medijih le zganilo. Generalni direktor policije Marko Pogorevc je varuha obvestil, da je urejanje razmer v polnem teku, doslej pa so že v centru zaposlili zdravnika, izboljšali higienske razmere, poskrbeli za socialno službo, zagotovili izvajanje hišnega reda, ter nastanjenim omogočili gibanje na svežem zraku. Ena izmed varuhovih zahtev je bila tudi postavitev vratnih kril na sobe, pri čemer bo varuh kljub nasprotovanju ministrstva vztrajal. Ministrstvo namreč meni, da bi namestitev vratnih kril poslabšala varnostne razmere v domu.
Varuha je zbodel ohol odnos predstavnika Davčnega urada RS do novinarja TV Slovenija Rajka Geriča. Davčni urad je namreč na željo TVS po informacijah o izterjanih davkih od njihovih dolžnikov odzval z besedami, da se 'to TVS ne tiče'.
Varuha pa ignorira tudi davčni urad, je poudaril varuh Hanžek. Zamuja namreč roke, v katerih bi moral izdati odločbo o obročnem izplačevanju dolga, za vmesni čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe pa zahteva plačilo zamudnih obresti. Glavni davčni urad na pismo varuha v zvezi s tem ni odgovoril že celo leto, podobno pa zakon o varuhu človekovih pravic krši tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, je poudaril Hanžek.
Varuh je, kljub temu, da delovanje strank sicer ni njegovo področje delovanja, na pogovor povabil predstavnike Socialdemokratske mladine, ki jim Urad za mladino ni podelil statusa nacionalne mladinske organizacije za letošnje leto, o čemer so obširno pisali tudi mediji. Ob tem je opozoril na velikokrat diskriminatorno prakso različnih vladnih uradov, ki bi morali skrbeti za enakopravno obravnavanje.
Odgovoril je tudi na dopis državnega svetnika Borisa Šuštaršiča, ki je na varuha naslovil pobudo za varstvo njegovih pravic nasproti medijem v zvezi z njegovo izjavo v državnem svetu. Varuh sicer skrbi za zaščito manjšin, ne bo pa se postavljal v bran tistega, ki bi poskusil svojo pripadnost manjšini izkoriščati za kritiko javnosti ali kontrolo članov manjšine, kateri pripada, je povedal Hanžek. Delovanje vseh mora biti po Hanžkovih besedah transparentno in podvrženo pripombam in kritikam.
V zvezi z ustanavljanjem institucije varuha človekovih pravic v Jugoslaviji, ki poteka pod vodstvom grškega varuha, je Hanžek obiskal tudi Beograd. Ob ustanovljanju sorodne institucije se bodo zgledovali po slovenskem modelu, ki je ena boljših, še posebej če bi v zakonsko ureditev prelili tudi nekatere izkušnje in pomanjkljivosti iz dosedanje slovenske prakse. V uradu varuha v zvezi s tem trenutno na obisku gostijo tudi študenta beograjske pravne fakultete.
Varuh se zavzema za sodelovanje z Amnesty International in Helsinškim monitorjem pri reševanju problematike človekovih pravic, o možnosti uresničitve pobude za skupen nastop z omenjenima organizacijama jeseni v državnem zboru pa bodo na podlagi aktov odločali predstavniki državnega zbora oziroma njegov predsednik.
Â