Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se pogosto obračajo pobudniki v stiski zaradi izbrisa iz evidence brezposelnih oseb. Večinoma so pozabili na predviden razgovor s svetovalko Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) ali pa na delavnico, kamor so bili vabljeni. Toliko bolj so prizadeti tisti, ki posledično izgubijo tudi pravico do denarne socialne pomoči skladno z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih. Na ZRSZ pa se lahko ponovno prijavijo šele po preteku šestih mesecev od dneva izbrisa (130. člen Zakona o urejanju trga dela, ZUTD).
Čeprav razumemo nezavidljivost situacije, v kateri se znajdejo pobudniki, pa jim v takšnih primerih le pojasnimo, da ZUTD izrecno poudarja aktivno vlogo iskalca zaposlitve in zato v 129. členu opustitev predvidene aktivnosti določa kot enega izmed razlogov za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, razen če je te obveznosti oseba oproščena z zaposlitvenim načrtom.Tudi Upravno sodišče je že večkrat pritrdilo, da če se posameznik ne odzove na vabilo in tudi na predpisan način o razlogih svojega izostanka ne obvesti ZRSZ, le-ta nima podlage, da bi tega posameznika še vedno štel za aktivnega iskalca zaposlitve, podrobneje pa tudi, da okoliščina, da je brezposelna oseba pozabila na dogovorjeni svetovalni sestanek, ne predstavlja opravičljivega razloga za njeno odsotnost (na primer v sodbah z opr. št. I U 1633/2012, IV U 155/2012, I U 487/2013).
Varuhu se pri tem sicer porajajo pomisleki o sorazmernosti posledic, ki doletijo posameznika, ki na predviden razgovor oziroma drugo predvideno aktivnost pozabi. Čeprav tovrstne pobude težko štejemo za utemeljene, bi veljalo ravno zaradi navedenega razmisliti o morebitnih predhodnih obvestilih strankam (kot opomnik na razgovor ali drugo aktivnost). 4.3-3/2016