Pobudnik je Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanil z okoliščinami prekrška, ki se je nanašal na prepoved parkiranja na območju Hudičevega mosta v Stari Fužini. Ob tem je opozoril na nejasnosti v zvezi s prepovedjo parkiranja, na neustrezno postavljeno prometno signalizacijo, ki bi voznike opozarjala na prepoved ustavljanja in parkiranja, pomanjkljivega obveščanja o omejitvah parkiranja, kot tudi spornost kaznovanja na območju zasebnega zemljišča.
Varuh je najprej opravil poizvedbo pri Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Bled in Bohinj (MIR). To je sporočilo, da je bilo vozilo pobudnika parkirano v nasprotju z Odlokom o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera (Odlok), saj je pobudnik parkiral na pašniku pod Hudičevim mostom v Stari Fužini. Ob tem je MIR pripomnil, da prvi odstavek tretjega člena tega Odloka določa, da vozila ne smejo biti parkirana izven parkirišč oziroma za to določenih mest, na omenjeni lokaciji pa ni nobenega posebnega ograjenega ali označenega mesta oziroma znaka, ki dovoljuje parkiranje. Ograja je tam res velikokrat odprta, zaradi česar imajo pastirji nemalo težav, ko jim uide živina izven pašnega območja. MIR je še pojasnil, da se pri ograji "sicer konča občinska javna pot, od tam naprej je nekategorizirana javna pot, ki jo zapirajo z železno ograjo. Zemljišča so last agrarne skupnosti in zasebnikov." Prav tako je pojasnil, da "občinski redarji s strani lastnikov zemljišč redno prejemajo prijave za ukrepanje na omenjenem območju zaradi parkiranja na pašniku". MIR ob tem o pristojnosti občinskih redarjev za izvrševanje svojih pooblastil na navedenem zemljišču ni niti podvomil, kljub temu, da to zemljišče očitno ni v lasti občine. Dodatno je MIR tudi pojasnil, da je bila navedena določba Odloka (to je prvi odstavek tretjega člena) sprejeta na občinskem svetu Občine Bohinj na pobudo lastnikov zemljišč.
Ob takšnem odgovoru MIR se je Varuhu postavilo vprašanje pristojnosti občinskega redarstva, ko gre za obravnavo nepravilnega parkiranja na zasebnem zemljišču. Po ZORed delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. Tako skrbi v okviru in v skladu s predpisi in z občinskim programom varnosti občinsko redarstvo za javno varnost in javni red na območju občine in je pristojno:
- nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
- varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,
- skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
- varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščine,
- vzdrževati javni red in mir.
Tudi ZPrCP (oziroma prej ZVCP-1) daje občinskim redarjem pooblastila ukrepati pri nadzoru nad parkiranjem (zunaj naselja) le, ko gre za občinske ceste. Iz tega so tako očitno izvzeta zasebna zemljišča. Ugotovili pa smo, da Odlok v četrti in peti točki prvega odstavka 3. člena v nasprotju s tem določa, da ni dovoljeno parkirati med drugim tudi na kmetijskih zemljiščih, gozdnih površinah ter na dostopnih gozdnih in poljskih poteh, kot tudi na parkiriščih v zasebni lasti brez soglasja lastnika ali upravljavca. Zato se nam je zastavilo vprašanje zakonitosti izpostavljene določbe Odloka, na podlagi katere lahko občinsko redarstvo izvršuje svoja pooblastila tudi na zasebnih zemljiščih v primeru nepravilnega parkiranja, saj po naši presoji za takšno posredovanje nima izrecne zakonske podlage kljub temu, da mu sicer takšno pooblastilo daje 18. člen Odloka.
Ministrstvo, pristojno za promet, smo zato seznanili z gornjimi pomisleki Varuha in zahtevali, da se do njih opredeli. Zaprosili smo tudi za stališče glede ustreznosti veljavnih predpisov na izpostavljenem področju, oziroma za odgovor na vprašanje, ali obstaja zakonita podlaga za določitev parkiranja na zasebnem zemljišču v občinskem odloku kot prekršek.
Ministrstvo je sporočilo, da je nad ravnanjem Občine Bohinj (glede sprejema sporne odločbe v občinski odlok) izvedlo nadzor. Pri tem je ugotovilo veliko neskladnosti določb Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera. Med drugim je ugotovilo, da četrta točka prvega odstavka 3. člena tega odloka, ki glasi: "4. parkirati izven parkirišč in drugih za to določenih mestih, zlasti ne na javnih zelenih površinah (zelenicah in parkih), kmetijskih zemljiščih, gozdnih površinah ter na dostopnih gozdnih in poljskih poteh", kolikor se nanaša na nekategorizirane ceste, ki niso v lasti občine, na kmetijska zemljišča, na gozdne površina ter na dostopne gozdne in na poljske poti, nima podlage v Zakonu o cestah, saj ta daje pristojnost občini za določanje prometne ureditve le na občinskih cestah ter na nekategoriziranih cestah, ki so v lasti občini. Prav tako je citirana odločba, kolikor se nanaša na prepoved parkiranja na bankinah in cestnem telesu, v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena Zakona o prekrških, (ZP-1), ki določa, da se smejo z odlokom samoupravne lokalne skupnosti določiti prekrški in predpisati zanje globe samo za kršitve predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti, ter če jih zakon ali uredba še ne sankcionira. Četrti odstavek 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa pa v 15. točki že določa prepoved ustavitve in parkiranja motornih vozil na prometnih površinah, ki niso namenjene prometu z motornimi vozili, med drugim tudi na cestnem telesu in bankinah.
Nadalje je med neskladnostmi predmetnega odloka z zakonom ugotovilo tudi, da je peta točka prvega odstavka njegovega 3. člena, ki glasi: "5. parkirati na parkiriščih v zasebni lasti brez soglasja lastnika ali upravljavca", v nasprotju z določbo 6. člena Zakona o cestah, ki določa, da o uporabi nekategorizirane ceste ter s tem povezani prometni ureditvi na nekategorizirani cesti odloča lastnik oziroma pooblaščeni upravljavec te prometne površine.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je na te in druge ugotovljene nepravilnosti predmetnega Odloka Občino Bohinj opozorilo in jo pozvalo, da jih v roku 30 dni odpravi, sicer bo po izteku tega roka ministrstvo predlagalo Vladi RS, da zahteva začetek postopka pred Ustavnim sodiščem RS za oceno skladnosti splošnega akta občine z ustavo in zakonom.
Na podlagi vseh ugotovitev Ministrstva za infrastrukturo in prostor, do katerih je to prišlo tudi na podlagi intervencije Varuha, smo zaključili obravnavanje te pobude z ugotovitvijo, da je utemeljena. Kasneje nas je pobudnik tudi seznanil, da je Okrajno sodišče na Jesenicah odločbo o prekršku v njegovem primeru v spornem delu odpravilo zaradi ugotovitve, da je odlok neskladen z zakonom, zato ga sodišče ne more uporabiti in upoštevati. 6.6-13/2012