Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Pomanjkljivosti postopka o prekršku proti tujemu prevozniku

Pobudnik, francoski državljan z bivališčem v Avstriji, je Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) seznanil, da mu je prekrškovni organ (Finančna uprava RS Finančni urad Maribor Sektor za nadzor Mobilni oddelek) kot odgovorni osebi pravne osebe izdal plačilni nalog, s katerim mu je bila v plačilo naložena globa v višini 2.000 evrov za prekršek po četrtem odstavku 40č. člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih – ZDCOPMD, ker je bilo pri kontroli digitalnega tahografa ugotovljeno, da se v vozilu nahaja trajni magnet, ki se med vožnjo uporablja za izvajanje posegov, ki imajo za posledico ponareditev, zatajitev ali uničenje podatkov na tahografu. Z istim plačilnim nalogom je bila po tretjem odstavku istega člena izrečena globa za ta prekršek v višini 6.000 evrov tudi pravni osebi s sedežem v Avstriji. Prekrškovni organ je plačilo globe, izrečene s plačilnim nalogom v skupni višini 8.000 evrov, zavaroval s sklepom o začasnem odvzemu potnega lista ter vozniškega dovoljenja pobudnika in z odvzemom prometnega dovoljenja za vlečno vozilo. Pravna oseba si je v Avstriji pridobila duplikat prometnega dovoljenja, s katerim je bilo vlečno vozilo znova legalno v prometu in ni imela namena poravnati njej izrečene globe, pobudnik pa je njemu izrečeno globo želel plačati, vendar mu prekrškovni organ ni hotel vrniti začasno odvzetih osebnih dokumentov, dokler ne bi bila plačana vsa globa, izrečena s plačilnim nalogom. Pobudnik storitve prekrška ni zanikal, zato zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog ni vložil, vendar brez osebnih dokumentov ni mogel opravljati svojega poklica in preživljati svoje družine, zato je na svojo stisko opozoril medije, za pomoč pa je prosil tudi Varuha.

Varuh je po preučitvi navedb pobudnika ocenil, da pobuda odpira pomembna vprašanja glede pravilne uporabe predpisov, ki določajo prekršek (ZDCOPMD) ter predpisov, ki urejajo sam postopek o prekršku (Zakona o prekrških – ZP-1), zato je kljub temu, da pobudnik zoper izdani plačilni nalog ni uporabil pravnih sredstev, pobudo sprejel v obravnavanje. Kljub dvema opravljenima poizvedbama pri FURS, je imel Varuh še vedno pomisleke glede pravilne uporabe ZDCOPMND in ZP-1 (predvsem glede ugotavljanja storilca prekrška ter izdaje enotnega plačilnega naloga in posledično enotnega sklepa za zavarovanje plačila globe), zato je z njimi seznanil  Ministrstvo za pravosodje, kot organ, ki skrbi za spremljanje in analizo ter pripravo sprememb in dopolnitev ZP-1.

Ministrstvo za pravosodje je v zadevi, ki je bila (kot že omenjeno) pravnomočno zaključena, saj zoper plačilni nalog ni bila vložena zahteva za sodno varstvo, podalo neobvezujoče pravno mnenje v zvezi z generičnim prekrškovnim postopkom zaradi kršitve 40č. člena ZDCOPMD, torej v zvezi z vodenjem prekrškovnega postopka v podobnih primerih. Iz tega mnenja izhaja, da so podani znaki prekrška po 40. členu ZDCOPMD, če prekrškovni organ ugotovi, da je v vozilu uporabljena naprava, ki vpliva na delovanje tahografa. V primeru, ko je prekršek storjen z vozilom, ki je last tuje pravne osebe (prevoznik), sta po mnenju Ministrstva za pravosodje storilca predmetnega prekrška dva: neposredni storilec je voznik, ki ga je v skladu s 15. in 15a. členom ZP-1 treba šteti za odgovorno osebo pravne osebe – voznik je namreč storil prekršek s svojim ravnanjem pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, saj je opravljal delo (prevoz) v imenu in na račun ter s sredstvi pravne osebe; zaradi akcesorne odgovornosti pa je storilec prekrška tudi tuja pravna oseba (ki je po vsej verjetnosti tudi lastnik prevoznega sredstva, s katerim je bil prekršek storjen). Ob osebni zaznavi prekrška (kot je bilo to v tem primeru) so podani pogoji za izdajo plačilnega naloga po 57. členu ZP-1. Po mnenju Ministrstva za pravosodje pa je treba izdati dva plačilna naloga: plačilni nalog vozniku kot odgovorni osebi pravne osebe in plačilni nalog tuji pravni osebi (in ne le enega, kot je to storil prekrškovni organ v primeru pobudnika). Skladno s tem se na podlagi 201. člena ZP-1 tudi ustrezno zavaruje izvršitev vsake izmed dveh izdanih prekrškovnih odločb s posebnim sklepom o zavarovanju in začasnim odvzemom npr. potne listine, vozniškega dovoljenja, dokumentov vozila, prevoznih listin ali drugih dokumentov, ki spremljajo blago, vrednostnih papirjev, prevoznih sredstev ali drugih premičnin.

Glede zastopanja tuje pravne osebe se po mnenju Ministrstva za pravosodje lahko uporabi (tudi) drugi odstavek 92. člena ZP-1, ki določa, da je zastopnik tuje obdolžene pravne osebe lahko tudi tisti, ki je upravljal prevozno sredstvo, s katerim je bil storjen prekršek, vendar je ob tem treba presojati tudi obstoj katerega od pogojev za prepoved zastopanja pravne osebe iz 93. člena ZP-1 – npr. drugi odstavek 93. člena ZP-1 določa, da zastopnik obdolžene pravne osebe ne more biti odgovorna oseba pravna oseba, zoper katero se vodi postopek za isti prekršek, če ta navaja, da je ravnala po nalogu druge odgovorne osebe ali organa upravljanja.

Postopanje, kot ga je opisalo Ministrstvo za pravosodje, je po mnenju slednjega skladno s sistemsko ureditvijo prekrškovnega prava v Republiki Sloveniji, torej tudi z naravo hitrega prekrškovnega postopka, ki je na opisan način izpeljan učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja, s čemer se doseže tudi namen kaznovanja za prekrške iz ZDCOPMND, ki je poleg varstva voznikov pred izkoriščanjem delodajalcev tudi v tem, da se varuje konkurenca na trgu prevoznih storitev (kršenje pravil ZDCOPMND namreč pomeni tudi neupravičeno konkurenčno prednost pred subjekti, ki ravnajo skladno s tem zakonom) ter posredno zagotavlja varnost v cestnem prometu.

Tako kot Varuh je tudi Ministrstvo za pravosodje presodilo, da gre za vsebinsko problematiko s področja cestnega prometa, zato je s svojim mnenjem seznanilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki je resorno pristojno za cestni promet in FURS, ki je v primeru pobude nastopala kot prekrškovni organ, in ki tudi sicer vodi postopke o prekršku v zvezi s kršitvami ZDCOPMD.

Varuh je s svojim posredovanjem v predstavljenem primeru opozoril na problematiko vodenja tovrstnih postopkov o prekršku (ugotavljanje storilca prekrška, izdaja enotnega plačilnega naloga, katerega izvršitev se zavaruje z enim (istim) sklepom), za katere upravičeno pričakujemo, da bodo s sprejetim (sicer) neobveznim pravnim mnenjem Ministrstva za pravosodje, s katerim sta bila seznanjena tudi prekrškovni organ ter resorno ministrstvo, v prihodnje odpravljene. Varuh se s pravnim mnenjem Ministrstva za pravosodje v celoti strinja, zato ta primer predstavlja z namenom, da se mnenje (čeprav je neobvezno) tudi uveljavi pri vodenju postopkov o prekršku v vseh podobnih primerih. 6.6-13/2016

Natisni: