Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

V izogib privedbe na sodišče je spremembo naslova stalnega prebivališča dobro sporočiti tudi pošti

Pobudnik se je Varuhu človekovih pravic RS pritožil, da je bil kot priča v postopku o prekršku na zaslišanje neutemeljeno priveden.

S poizvedbami na sodišču in Pošti Slovenije ter vpogledu v sodni spis smo ugotovili, da je bil pobudnik priča prometni nesreči v letu 2005. Po tem dogodku je spremenil naslov stalnega prebivališča in to spremembo tudi uredil na upravni enoti. V obdolžilnem predlogu, na podlagi katerega je tekel postopek o prekršku zoper domnevnega povzročitelja prometne nesreče, pa je bil naveden le naslov, na katerem je pobudnik prebival v času dogodka. Na ta naslov je sodišče v letu 2008 tudi poslalo pošiljko z vabilom, da bi ga zaslišalo kot pričo v postopku o prekršku. V vabilu je bil tudi poučen, da bo, če se na vabilo ne bo odzval, odrejena privedba na njegove stroške.

Po neuspelem poskusu vročitve pošiljke je pismonoša na naslovu, napisanem na pismu, pustil sporočilo o prispelem pismu. Ker ga naslovnik ni prevzel v roku za prevzem na pošti, ga je pismonoša nato vložil v nameščeni hišni predalčnik individualne stanovanjske hiše, ki je bil opremljen le s priimkom, ki se je ujemal s priimkom naslovnika. Pošiljka se pošti ali pošiljatelju (sodišču) pozneje ni vrnila z morebitnim obvestilom, da na tem naslovu pobudnik (več) ne stanuje. Sodišče je tako skladno z zakonom štelo, da je pobudnik prejel vabilo, na katerega se ni odzval, zato je izdalo odredbo za njegovo privedbo na zaslišanje.

Policija ene izmed odredb za privedbo pobudnika ni izvedla, ker ga ni našla na naslovu, navedenem v odredbi. Ob tem je sodišču sporočila naslov pobudnikovega stalnega prebivališča. Ta podatek, za katerega je sodišče izvedelo štiri mesece po vročenem vabilu na zaslišanje, ni spremenil dejstva, da je bilo vabilo za zaslišanje pobudniku vročeno skladno z zakonom in da so tako bili izpolnjeni pogoji za njegovo privedbo na zaslišanje, ker se na vabilo ni odzval. Zato je sodišče ponovno izdalo odredbo za njegovo privedbo, ki je bila tudi izvedena.

Nedvomno je bila privedba za pobudnika neprijetna. Kljub temu v tem primeru nismo ugotovili nepravilnosti, ki bi terjale naše nadaljnje ukrepanje. Skladno z drugim odstavkom 67. člena Zakona

o prekrških (ZP-1) je namreč sodišče pobudnika vabilo kot pričo po določilih Zakona o upravnem postopku na naslov, ki je bil naveden v obdolžilnem predlogu. Skladno s tem je bila vročitev vabila opravljena tako, da je bila pošiljka vložena v hišni predalčnik. Čeprav je pobudnik spremembo bivališča uredil na upravi enoti, bi se neljubim posledicam vročenega vabila lahko izognil le, če bi lastnik hišnega predalčnika, ki je vedel, da pobudnik na tem naslovu ne prebiva, to sporočil pošti ali pošiljatelju (sodišču), pa tega očitno ni storil. Sodišče je namreč pri vabljenju prič v postopku o prekršku vezano predvsem na podatke obdolžilnega predloga in posebej ni seznanjeno z morebitnimi poznejšimi spremembami naslova prebivanja prič. Sprememba naslova tako nalaga dodatno obveznost lastniku hišnega predalčnika v primeru sodne pošiljke za osebo, ki več ne stanuje na tem naslovu. Če te obveznosti ne izpolni, je lahko oseba, kot kaže opisani primer, na sodišče tudi prisilno privedena, čeprav ji vabilo pred tem (morda) ni bilo dejansko osebno vročeno. 6.6-58/2008

Natisni: