»Enakopravno vključevanje invalidov, ustvarjanje dostopnega oziroma vključujočega življenjskega okolja, izobraževanje za razumevanje različnosti in človeški odnos do slehernika so osnovna slika družbe, ki jo moramo graditi po pandemiji,« ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga obeležujemo 3. decembra, poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Združeni narodi ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov posebno pozornost namreč usmerjajo k vprašanjem vodenja in sodelovanja invalidov v vključujočem, dostopnem in trajnostnem svetu po pandemiji koronavirusne bolezni. »Če želimo tudi po pandemiji biti družba blagostanja, morajo odločevalci na vseh ravneh in v vseh sistemih že v tem trenutku slediti ideji razvoja, ki ne bo zasledoval le dobička, pač pa bo upošteval predvsem človeka in naravo ter tvoril trajnostno ravnovesje,« poudarja varuh. »Pri odločitvah, ki zadevajo skrb za invalide ni prostora za pragmatizem. Določila Konvencije o invalidih in drugih pravnih aktov, ki opredeljujejo njihove pravice so jasna, marca 2021 sprejeta strategija Evropske komisije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 in druge pa pripravljene za izvedbo,« še dodaja Svetina.
Trajnostni razvoj v svojem jedru nosi zlato pravilo etike, da je treba druge obravnavati kot bi si želeli, da drugi obravnavajo nas. »V strategijah razvoja trajnostno usmerjenih družb so upoštevane potrebe vseh prebivalcev, posebej tudi tistih na robu, kamor žal še vedno spadajo invalidi. Trajnostno usmerjene družbe skrbijo, da z razvojem ne ogrožajo prihodnjih generacij, prej nasprotno: ustvarjajo jih,« poudarja varuh. Zelo je zadovoljen, da v Sloveniji izvajamo nekatere pomembne družbeno odgovorne in trajnostno naravnane projekte za pomoč ljudem z različnimi oviranostmi. Po slovenskih občinah se uvaja nove tehnologije, dostope do kakovostnih prostorskih podatkov, javnost se informira, ozavešča in izobražuje. »Invalidom se tako omogoča enakovredno dostopnost in varnejše gibanje v prometu. Še več, na ta način Slovenija povečuje tudi dostopnost za vse prebivalke in prebivalce, saj sledi tako imenovanemu dizajnu za vse,« meni Svetina.
Kljub napredku v zadnjih desetletjih pa varuh poudarja, da mora biti skrb za invalide del strateškega trajnostnega razvoja družbe, ne le plod posamičnih projektov in trenutno razpoložljivih domačih oz. evropskih finančnih virov. Meni še, da je za napredek in razvoj nujno spremljati razčlenjene podatke o invalidnosti in vrednotiti cilje politik, ki se ukvarjajo s skrbjo za invalide.
Pandemija je pospešila razmah novih pristopov in tehnologij, ki bodo gotovo imeli pomembno vlogo tudi v postkovidnem obdobju. »Tehnologija se razvija bistveno hitreje kot naš odnos do sočloveka, zato je lahko koristna pri napredku, vendar le, če jo le znamo pravilno uporabiti,« poudarja Svetina. »Priložnosti je nujno izkoristiti, da bo družba lahko iz te zdravstvene in družbene krize izšla bogatejša - za izkušnje, znanje in kvalitetnejše odnose. Pri tem bo vključevanje invalidov v družbo in omogočanje njihove polne participacije pomemben dejavnik,« ocenjuje Svetina, ki meni, da lahko k temu vsakdo prispeva po svojih močeh in skladno s svojimi sposobnostmi. Inovativne rešitve pa morajo najti svoje mesto tudi v procesu oblikovanja družbenih politik za ranljive segmente družbe, med katerimi so tudi invalidi. Eno od posebej pomembnih področij je tudi zaposlovanje, kjer je naloga države, da oblikuje pogoje za primerna delovna mesta, kjer lahko tudi invalidi ustrezno participirajo skladno s svojimi možnostmi.
Pomembni usmeritvi pri družbenem in ekonomskem razvoju v prihodnje morata biti tudi skrb za lokalni in regionalni razvoj. Principi deinstitucionalizacije se v tem kontekstu zdijo še posebej smiselni, saj znižujejo tveganja in zvišujejo koristi vseh vanje vključenih. »Na podlagi svojih vseživljenjskih družinskih in profesionalnih izkušenj z osebami z oviranostmi sem prepričan, da lahko premike naredimo le s kakovostno in varno oskrbo, ki nagovarja potrebe uporabnika in je izvajana v znanem okolju,« je prepričan Svetina.
Varuh človekovih pravic bo jutri v počastitev mednarodnega dneva invalidov nagovoril tudi udeležence spletnega posveta Družbena vključenost invalidov in pravica do mobilnosti. Posvet je pripravila Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru v okviru projekta o družbeni vključenosti oziroma izključenosti invalidov s telesnimi in senzoričnimi okvarami v Sloveniji.