Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Predstavljen zbornik Mi in oni: nestrpnost na Slovenskem

Varuh človekovih pravic je v torek, 31. 1., v prostorih Varuha skupaj z urednico zbornika dr. Vesno Leskošek in predstavnikom Mirovnega inštituta, pri katerem je zbornik izšel, Aldom Milohničem, predstavil zbornik Mi in oni: nestrpnost na Slovenskem.
 
Zbornik je nekakšna "pika na (šele) a" projekta Oblike nestrpnosti v Sloveniji, ki ga je omogočil Varuh človekovih pravic RS in ga vodi profesorice na Fakulteti za socialno delo dr. Vesna Leskošek.

Projekt je z otovoritvijo potujoče razstave Jara kača nestrpnosti decembra 2004 sprožil organizirano spremljanje, spominjanje in opominjanje na nestrpnosti in njihove učinke. Zbrana besedila v zborniku pa, kot upa in si želi varuh Matjaž Hanžek, naj bi poskušala pojasniti tisto, kar je razstava nudila na dokumentarni ravni, skupaj pa "dalo dokaj celovit vpogled v teman del narodnega telesa".
 
Znanstvena dognanja o nestrpnosti so prispevali avtorji in avtorice, katerih delo je v preteklosti že pripomoglo k večji prepoznavnosti nestrpnih in sovražnih dejanj: dr. Mirjana Ule, dr. Srečo Dragoš, Nina Kozinc, Metka Mencin Čeplak, Maja Breznik, Igor Ž. Žagar.  Svoje je, seveda, o sovražnem govoru povedala tudi urednica dr. Vesne Leskošek.

IZ NOVINARSKE KONFERENCE

Zvočni zapis novinarske konference (MP3, 6.1 MB)

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek meni, da je nestrpnost v družbi sicer ves čas latentna, kako pa se izraža in ali postaja sovražen govor družbeno sprejemljiv, pa je odvisno od javnih ljudi, v prvi vrsti politikov (poslušaj posnetek od 25:20 do 27:03).   

Varuh meni, da je treba pri ocenjevanju sprejemljvosti nestrpnosti in sovražnosti vedno zavzeti »zrcalno vlogo«. Postavil je retorično vprašanje, ali bi bil pred časom nesprejemljiv poziv izbrisanim na ples, kjer se bo igralo na puškomitraljez, ki je bil deležen le ocene »neslana šala«, bil deležen enake ocene tudi, če bi bil s strani avstrijskega politika namenjen koroškim Slovencem (poslušaj 27:22 do 28.05). 

Dr. Leskoškova je orisala nastajanje projekta, katerega del je tudi zbornik (poslušaj od 4:57) in pojasnila zadrege glede uporabe besed nestrpnost in sovraštvo (poslušaj od 8:28 (nestrpnost); definicija sovražni govor (10:34) in sovražna dejanja (10:43)). Meni, da bi bilo treba pri obravnavi nestrpnih in sovražnih pojavov zaostriti terminologijo in priti od blagega izraza »nestrpnost« so ostrejšega »sovražnost«. Meni namreč, da neuporaba ostrejše terminologije vpliva na toleranten odnos družbe do nesprejemljivih pojavov nestrpnosti oziroma sovražnosti in da prav zaradi te »blagosti« tudi izraziti primeri izražanja nestrpnosti in sovražnosti (npr. pred leti napadi na istospolne, temnopolte,…) še danes čakaj na sodni epilog (poslušaj od 10:54 do 11:19).

Leskoškova meni, da se sovražnosti gostijo, ker so postale del vsakdana, ker so normalizirane, ker je to postalo večinsko mnenje, ker so legitimne (poslušaj posnetek od 30:39 do 30:55). Opozorila je tudi na krčenje obsega t. i. »neomadeževanega jedra«, ki ni tarča sovražnih in nestrpnih napadov. Množijo se namreč skupine, ki so objekt napadov. K že tradicionalno nesprejetim istospolnim, temnopoltim in tujcem, pa v zadnjih letih samskim materam (v primeru referenduma o OBMP leta 2001) in izbrisanim so se pridružili brezposelni in revni (poslušaj 31:37 do 32:50). Leskoškova v nasprotju s splošnim prepričanjem, da je nestrpnost stvar nižjih slojev, preprostih ljudi, meni, da jo iniciira višji srednji razred (poslušaj od 32:55 do konca).  

Aldo Milohnič iz Mirovnega inštituta, kjer je zbornik izšel, pa je dejal, da je zbornik še en izredno dobrodošel kamenček v mozaiku dela Mirovnega inštituta, ki se vsa leta ukvarja s spremljanjem tudi pojavov nestrpnosti v vseh segmentih družbe (poslušaj od 13:10).  

Varuh je predstavil tudi delo Urada v letu 2006 na področju diskriminacije, nestrpnosti in sovražnega govora (poslušaj 3:27 do 4:33 in od 18:29 do 23:55).

 

 

Natisni: