Slovenski varuh človekovih pravic Peter Svetina se je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu v Franciji udeležil dvodnevne konference Evropske mreže varuhov človekovih pravic (ENO - European Network of Ombudsmen). V organizaciji uradov evropske in francoske ombudsmanke, so predstavniki evropskih nacionalnih in regionalnih ombudsmanskih institucij ter drugi sodelujoči, ki delujejo na tem področju, razpravljali predvsem o vlogi varuhov človekovih pravic v času kriznih razmer. V ospredju pogovorov je bilo delovanje v času pandemije koronavirusne bolezni, ki je še dodatno pospešila digitalizacijo številnih vidikov življenja ljudi, ter spopadanje s posledicami vojne v Ukrajini, iz katere je v zadnjih mesecih v Evropo pribežalo že več kot pet milijonov beguncev. V ta namen je EU aktivirala direktivo o začasni zaščiti, ki tem ukrajinskim beguncem omogoča dostop do nastanitve, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in izobraževanja v državah članicah EU. Konferenco je otvorila Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.
Udeleženci konference so se strinjali, da je digitalizacija s pandemijo koronavirusne bolezni v Evropi in svetu dobila še dodaten pospešek. Na družbo in gospodarstvo ima velike učinke, z njenim razmahom pa se bodo krepili ne le pozitivni, temveč tudi njeni negativni vplivi na območja s šibkejšimi gospodarstvi, revnejšim in manj oz. neizobraženim prebivalstvom brez možnosti dostopa do interneta in digitalnih znanj, ter območja z visoko stopnjo brezposelnosti. Evropska komisija je sicer z Digitalnim kompasom med ključne cilje postavila dvig števila odraslih z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji na 80 odstotkov do leta 2030. Varuh Peter Svetina pozdravlja, da temu cilju sledi tudi vizija Digitalne Slovenije 2030, ki namerava z digitalno preobrazbo vseh segmentov družbe izboljšati kakovost življenja prebivalcev Slovenije na trajnosten, zelen in zaupanja vreden način. Po mnenju varuha bi moral biti na tem področju za države in vlade zlati standard skrb za ohranjanje stika z ljudmi, kar je gotovo ena večjih pasti digitalizacije. »Posebna pozornost mora biti namenjena ranljivim skupinam ljudi, ki se srečujejo z zdravstvenimi ali drugimi omejitvami. Na področju digitaliziranja javno-upravnih zadev je dostopnost informacij in storitev še toliko bolj pomembna. V uvidu je treba imeti posameznega uporabnika in njegove omejitve ter mu ponuditi prijazne, napredne in varne storitve, ki jih bo znal uporabljati, ne glede na svoja leta ali psihofizične sposobnosti,« je v Evropskem parlamentu še poudaril varuh Svetina.
Varuhi človekovih pravic so se strinjali, da so institucije, ki jih vodijo, nadvse pomembne pri nadzoru delovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti. V tem trenutku je gotovo eno pomembnejših področij tudi t. i. begunska problematika. V pogovorih ob robu konference s kolegi ombudsmani iz regije Bruselj, Katalonije, Cipra, Grčije, Italije, Nizozemske, Estonije in Finske se je zato varuh Svetina ponovno zavzel za vzpostavitev enotnega mehanizma spremljanja beguncev v državah EU in njihovo nediskriminatorno obravnavo ter ustrezno evidentiranje s ciljem zaščite pred morebitnimi zlorabami. Kot je dejal, bi morale v ta namen države v svoje aktivnosti glede beguncev vključiti svoje strukture za boj proti trgovini z ljudmi, vključno s policijo, prav tako pa bi morale krepiti sodelovanje z relevantnimi nevladnimi organizacijami. Po mnenju Svetine je za preprečevanje zlorab potrebno tudi okrepljeno čezmejno sodelovanje in pretok informacij, tudi preko Europola. Kot je poudaril, se je treba namreč zavedati, da so begunci, ki prihajajo iz Ukrajine, večinoma ženske, otroci, invalidi ali starejši, torej skupine ljudi, ki so ranljive že same po sebi, zato je treba v vseh državah sprejemnicah beguncev še dodatno okrepiti njihovo zaščito. O tem je govoril tudi na bilateralnem srečanju z ukrajinsko ombudsmanko Liudmylo Denisovo.
Ob robu konference se je varuh Svetina srečal tudi s stalnim predstavnikom Republike Slovenije pri Svetu Evrope Andrejem Slapničarjem. Na iniciativo slovenskega ombudsmana, grškega ombudsmana Andreasa Pottakisa in nizozemskega ombudsmana Reinierja van Zutphea pa so se srečali še z evropsko ombudsmanko Emiliy O'Reilly. Pogovarjali so se o delu in vlogi Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) na področju zaščite temeljnih pravic ljudi na zunanjih mejah Evrope in izpostavili pričakovanje po krepitvi mandata ombudsmanskih institucij za izvajanje monitoringa na mejah. Sogovorniki so se dotaknili tudi možnosti za aktivno sodelovanje z institucijo Evropskega varuha človekovih pravic na področju usposabljanj in izobraževanj.
Evropska mreža varuhov človekovih pravic (ENO) je bila sicer ustanovljena leta 1996 in povezuje Evropskega varuha človekovih pravic, nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic ter Odbor Evropskega parlamenta za peticije. Mrežo usklajuje evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly.
ENOC
V Strasbourgu o vlogi institucij za varstvo človekovih pravic v času kriznih razmer
Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC) je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.
Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.
Cilj držav, vključenih v ENOC, je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.
V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.
Članice ENOC-a so avtonomne in
- nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
- preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
- spodbujajo ustrezne raziskave,
- sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.
Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)