Varuh človekovih pravic je bil že leta 2012 opozorjen na nekatere vsebine v izobraževalnem postopku, ki naj bi bile otrokom neprimerne, pristojni organi pa naj ne bi želeli problema niti videti, niti razrešiti. Na odprto vprašanje smo opozorili tudi ministra in predstavnike Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na skupnem sestanku dne 4. junija 2013. Meseca julija smo ministrstvo seznanili s svojimi ugotovitvami, stališči ter predlogi, na odgovor ministrstva pa še čakamo.
Zaradi aktualnosti problematike v nadaljevanju povzemamo vsebino našega odgovora, ki smo ga poslali pobudnici, v njem pa smo se oprli tudi na mnenja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pridobili smo tudi mnenje Komisije za medicinsko etiko Republike Slovenije. Na vse fakultete smo naslovili spodnji dopis:
"Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je v minulih dveh letih obravnaval tudi vprašanje primernosti nekaterih literarnih del, ki vsebujejo elemente otroške pornografije, mučenja živali in podrobne opise nasilnih dejanj. Starši, učitelji in drugi strokovni delavci so nas opozorili, da bi morala literarna dela, ki so vključena v obvezni kurikulum ali v pogoje za pridobitev bralne značke, izpolnjevati tudi zahteve, da v ničemer ne ogrožajo zdravega razvoja otrok. Pobudniki so izrazili prepričanje, da sistemska ureditev potrjevanja obveznih vsebin učnih programov in obvezne literature ni ustrezna, če omogoča, da se mladoletniki seznanjajo (ali celo morajo seznanjati) s spornimi vsebinami literarnih del. Pri tem je sicer bistvenega pomena strokovna pomoč učiteljev, a hkrati tudi njihov odnos do tovrstne literature. Pobudniki pa menijo, da bi bilo treba upoštevati tudi stališča staršev, ki so odgovorni za vzgojo svojih otrok.
Poleg tega pa smo prejeli bolj specifično pobudo, vezano na enega avtorja, ki je v preteklosti bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok.
Pri obravnavi teh pobud se nam je zastavilo več vprašanj. Prvo je, ali je dopustno med obvezno literaturo osnovnošolcev vključevati literarna dela, ki jih zaradi zahtevnosti njihove vsebine ni mogoče prepustiti spontanemu branju otrok, temveč zahtevajo pomoč strokovno usposobljenih mentorjev, ki otroke učijo in pripravljajo na kritično branje. To naj bi poleg analize besedila obsegalo tudi interpretacijo, vrednotenje in primerjavo. Ukvarjali smo se tudi z vprašanjem, kdo in kako naj ocenjuje primernost navedenih literarnih del in tudi kako omejiti njihovo dostopnost v knjižnicah.
V postopku obravnave prejetih pobud smo pridobili tudi odgovore od Zavoda RS za šolstvo, ki je v naši državi pristojen za tovrstna vprašanja. Ob pripravi končnega mnenja Varuha pa smo želeli pridobiti še mnenja strokovnjakov s področja razvojne psihologije in s področja psihološke etike. Zato vprašanja v zvezi s tem naslavljamo tudi na vas in vas prosimo, da nam vaše strokovno mnenje posredujete v roku 30 dni.
- Ali menite, da bi pri izboru literature za osnovnošolce morali sodelovati tudi strokovnjaki s področja razvojne psihologije?
- Katere vsebine bi po vašem mnenju morale biti predmet presoje teh strokovnjakov – ali naj bi to bila vsa obvezna literatura ali le vsebine, ki prikazujejo nasilje, spolnost, spolnost med otrokom in odraslim ali kakšne druge?
- Kakšen naj bi bil v tej zvezi odnos do avtorjev, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi dejanj, povezanih z zgoraj omenjenimi vsebinami (npr. spolno nasilje)?
Hvaležni vam bomo tudi za druge nasvete in napotke v zvezi z obravnavano temo, na primer o tem, kako je to vprašanje obravnavano v drugih državah ali za kakšne primere dobre prakse na to temo."
Iz odgovorov vseh fakultet lahko povzamemo, da po njihovi oceni na sistemskem nivoju ni nikakršnih ovir, da bi pri izboru literature za osnovnošolce sodelovali primerno usposobljeni strokovnjaki in da v praksi tudi sodelujejo. Še več, vsi pedagoški kadri se v okviru svojega univerzitetnega študija pridobijo znanja s področja razvojne psihologije in drugih stroki, ki jim omogočajo avtonomno strokovno presojo primernosti posameznih vsebin določeni starosti otrok. Prof. dr. Janko Muršak nas je opozoril, da bi omejevanje in cenzuriranje učnih vsebin lahko predstavljalo oviro za kakovostno delo učitelja, ki se z določeno problematiko srečuje in je zaradi kakovosti in zlasti učinkovitosti vzgojnega dela ne more izvzeti iz obravnave, po drugi strani pa bi z omejevanjem in cenzuriranjem posegali v strokovno avtonomijo učitelja.
Pravzaprav je enotna ocena vseh fakultet, da ni mogoče enačiti avtorja in njegovega dela, saj je temelj literarnega pouka obravnava izbranih besedil, ne pa biografski podatki o avtorju. Uporaba vseh literarnih del mora biti zavezana enakim formalnostim, okvirom in zahtevam, literarna dela pa ohranjajo svojo vrednost ne glede na življenjske okoliščine njihovih avtorjev.
Iz odgovora Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko pa izhaja da bi bilo po njihovem mnenju "Predpisovanje literature tako spornega avtorja za šolsko rabo ... res mogoče razumeti kot presenetljivo sporočilo otrokom in odraslim, da je šola prizanesljiva do spolne zlorabe otrok, da jo sprejema kot del normalnega življenja..."
Na podlagi vseh zbranih informacij, mnenj in stališč Varuh človekovih pravic (Varuh) ocenjuje, da na zakonodajni ravni ni treba dopolniti predpisov, ki urejajo način priprave strokovnih podlag in način sprejemanja odločitev glede obvezne in priporočljive literature v okviru programa osnovne šole. Predpisi zagotavljajo oziroma vsaj omogočajo sodelovanje vseh strokovnjakov, ki lahko s svojimi znanji na posameznih področjih pomembno prispevajo k strokovno utemeljenim in avtonomnim odločitvam. Varuh pri tem tudi poudarja, da pravnomočna obsodba avtorja literarnega dela ne more biti merilo za presojo literarne vrednosti in primernosti vseh njegovih del za otroke.
Varuh predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (v nadaljevanju: Ministrstvo), naj priporoči pristojnim organom, da pri pregledih posameznih programskih vsebin, ki že potekajo oziroma so načrtovani, posebno pozornost namenijo vsebini posameznih literarnih del, ki bi otrokom lahko dala napačna sporočila glede sprejemljivosti otroške pornogarfije, pedofilije, mučenja živali, poveličevanja nasilja in podobnih ekscesnih ter družbeno nesprejemljivih ravnanj.
Varuh Ministrstvu tudi predlaga, da preuči primernost sedanje zakonske ureditve (107.a člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja), ki za določene osebe prepoveduje le sklenitev delovnega razmerja, ne prepoveduje pa tudi njihovih drugih aktivnosti v šolah. Predlagamo preučitev v smeri, da se storilcem, ki jih opredeljuje navedena zakonska določba, onemogoči kakršenkoli dostop do otrok med poukom, kakor tudi med vsemi aktivnostmi, ki jih organizira šola oziroma omogoča njihovo izvajanje.