Ob mednarodnem dnevu Romov, ki ga obeležujemo 8. aprila, institucija Varuha človekovih pravic opozarja na že desetletja trajajoče nerešene težave glede vključevanja romske skupnosti v slovensko družbo. »Država nima ustreznih strategij za vključevanje različnih skupin v družbo. Številni ukrepi in aktivnosti že leta kljub našim opozorilom ne dosežejo prepotrebnega napredka oziroma se položaj Romov celo poslabšuje,« ocenjuje varuh človekovih pravic Peter Svetina. Varuh ob tej priložnosti opozarja tudi na nujnost zbiranja razčlenjenih podatkov za namen izvajanja posebnih ukrepov za zagotavljanje enakosti.
Pripadniki romske skupnosti so na najrazličnejših področjih družbenega življenja v slabšem položaju, zlasti na primer na področju bivalnih razmer, dostopa do osnovne infrastrukture, pri šolanju in zaposlovanju. »V osnovnih šolah prihaja do kritičnih težav, zaradi katerih pripadniki romske skupnosti ne dosežejo niti osnovne izobrazbe, posledično pa se soočajo z velikimi težavami na trgu dela, vendar še vedno ni podatkov o obiskovanju in uspešnosti romskih otrok v osnovnih šolah,« opozarja varuh Svetina.
Institucija Varuha človekovih pravic že leta poziva k sprejemu ustrezne pravne podlage, ki bo omogočala zbiranje razčlenjenih (osebnih) podatkov glede na posamezne osebne okoliščine za namen izvajanja posebnih ukrepov za zagotavljanje enakosti. Ni jasno, koliko pripadnikov romske skupnosti je na podlagi sprejetih ukrepov v posameznem letu uredilo dostop do vode, elektrike in sanitarij; koliko pripadnikov romske skupnosti je vpisanih v vrtce, zlasti pa v osnovne šole in srednje šole, kakšna je njihova uspešnost pri šolanju in za koliko se je izboljšala glede na preteklo leto, niti koliko pripadnikov romske skupnosti je zaradi vladnih ukrepov našlo zaposlitev in kolikšna je stopnja brezposelnosti med njimi. Na to problematiko je Varuh ponovno opozoril med strokovnim usklajevanjem novega predloga Zakona o varstvu osebnih podatkov.
»Zastavlja se vprašanje, ali ni morda ravno odsotnost podatkov o dejanskem stanju in družbenih okoliščinah pripadnikov romske skupnosti in s tem povezano zatiskanje oči pred diskriminacijo eden izmed razlogov za nezadosten napredek pri njihovem vključevanju v slovensko družbo,« poudarja varuh. »Treba bi bilo zagristi v ta oreh in najti rešitev, kako vendarle ob varovanju osebnih podatkov imeti podatkovno sliko o tem, kakšen je napredek pri prizadevanjih države glede vključevanja romske skupnosti ali nenazadnje tudi drugih družbenih skupin. Če ne vemo, kolikim ljudem je treba pomagati, se pod vprašaj postavlja smotrnost oblikovanja programov, porabe davkoplačevalskih sredstev in njihovega nadzora,« opozarja varuh.
Varuh opozarja tudi, da še vedno ni ustreznih pravnih podlag, ki bi pripadnikom romske skupnosti iz nelegalnih naselij zagotovile dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike. Odgovorne poziva, da vendarle najdejo ustrezne rešitve. Varuh bo tudi skrbno nadzoroval, kakšne rezultate bodo prinesle nedavno sprejete zakonodajne rešitve glede pogojevanja izplačila socialne pomoči in otroškega dodatka z obiskovanjem šole in v primeru izraženih kršitev ukrepal. Ob tej priložnosti Varuh še poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da izpolni obljubo in sistemizira delovno mesto romskega pomočnika, kar je napovedalo za to šolsko leto. Institut romskega pomočnika je namreč izjemnega pomena pri uresničevanju pravic romskih otrok.