Svetovni dan beguncev obeležujemo vsako leto 20. junija. Kot že nekajkrat v preteklosti, se z begunci spet srečujemo iz oči v oči, posebej v zadnjih mesecih, letu. Njihov prihod nas je znova postavil pred številne izzive, med drugim tudi pred izziv spoznavati lastno drugačnost, izprašati vrednote in ukrepati človečno ter ob spoštovanju vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Varuh se je v spremljanje prehoda in prihoda iskalcev mednarodne zaščite že lani vključil intenzivno, nadzira delo države in njenih organov, spremlja in upošteva prispevek civilne družbe. Tudi kot Državni preventivni mehanizem (DPM) izvaja monitoringe lokacij, kjer so zadržani prišleki. Svoje ugotovitve in priporočila naslavlja na vlado, organe in institucije.
Tako znova poudarjam, da mora država skladno z mednarodnimi standardi in humanitarnim pravom poskrbeti za vse iskalce mednarodne zaščite in tiste, ki jim je bila ta že priznana, posebej za mladoletnike brez spremstva. Izvajati mora strategijo integracije oseb, ki jim je priznana mednarodna zaščita in zagotoviti popolno spoštovanje mednarodnih in regionalnih instrumentov za človekove pravice, vključno z Ženevsko konvencijo ZN o statusu beguncev iz leta 1951, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in zadevnimi obveznostmi v okviru človeške razsežnosti Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Ombudsmani jugovzhodne Evrope smo v jeseni 2015 sprejeti deklaraciji o varstvu in spodbujanju spoštovanja pravic beguncev in migrantov sklenili, da morajo države zagotoviti dostop do poštenega, hitrega in učinkovitega azilnega postopka, ki upošteva enakost spolov, pravico do obveščenosti, pravico do učinkovitega pravnega sredstva ter varuje koristi otrok. Upoštevati morajo svoje obveznosti, ki izhajajo iz ratificiranih mednarodnih in regionalnih pogodb, ki urejajo odvzem prostosti kot skrajni ukrep in prisilno vračanje, tako da se prepreči nečloveško ali ponižujoče obravnavanje migrantov in beguncev. Vse primere fizičnih ali drugih zlorab migrantov in beguncev je treba takoj in v celoti raziskati, storilce pa je treba privesti pred sodišče.
Ocenjujem, da je obveznost države oblikovati takšne politike, ki prispevajo k umirjanju razmer v svetu, spodbujanju humanitarnosti in spoštovanja človekovih pravic, ne pa k povečanju konfliktov in kršenju pravic.
Spoštovati moramo osebnost in dostojanstvo beguncev in migrantov, so ljudje, ki so se k nam zatekli v svojih stiskah. Upravičeni so tudi do zaščite pred vsakršno diskriminacijo in pred vsakršnim spodbujanjem k diskriminaciji. Dediščina naroda na slovenskih tleh temelji tudi na migracijah. Sprejemati prišleke odprto, brez strahu, z razumevanjem in človeško podporo, pomeni sprejemati tudi svojo dediščino, spoštovati svojo vrednost.
Upam in želim verjeti, da smo prebivalci Slovenije zreli za sprejemanje človeških stisk odprto in da znamo celiti rane. Želim verjeti, da smo se pripravljeni učiti iz lastne drugačnosti in iz drugačnosti, ki prihaja k nam. Želim verjeti, da znamo presegati predsodke in stereotipe, ki imajo tendenco kaliti odnose in spodbujati nestrpnost, tudi sovraštvo. Želim verjeti, da zmoremo begunsko krizo pretvoriti v priložnost za našo družbo, ki jo lahko multikulturnost tudi bogati.
Vlasta Nussdorfer
varuhinja človekovih pravic