Romska skupnost v Sloveniji se premalo zaveda svojih pravic, zato so te kršene na več področjih. Stanje se ni spremenilo zadnjih pet let, z novelo zakona pa se bo stanje še poslabšalo, so opozorili udeleženci današnje okrogle mize, ki jo je organizirala Zveza Umbrella-Dežnik. Izpostavili so, da so Romom zaradi tega pogosto kršene človekove pravice.
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je v organizaciji Zveze Umbrella-Dežnik danes potekala okrogla mizo, na kateri so sodelovali varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, Ludvik Kastelic z ljubljanske policijske uprave in Boštjan Vernik Šetinc iz Društva za osveščanje in varstvo - center antidiskriminacije OVCA. Razpravo je povezoval Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija (AIS), ki je opozoril, da v nelegalnih romskih naseljih opažajo številne kršitve človekovih pravic.
Stanje človekovih pravic v teh naseljih je po njegovih navedbah pod vsakim civilizacijskim standardom, saj nimajo niti elektrike niti vode. "Otroci, ki tam odraščajo nimajo nobenih možnosti za uspeh v osnovni šoli in v življenju. Posledično zapadejo v enak krog revščine kot njihovi starši," je poudaril in dodal, da se bosta morali politika in stroka spopasti z odločitvijo ustavnega sodišča glede zakona o graditvi objektov, ki pravi, da se ne sme podreti hiše samo zato, ker je črna gradnja.
Trenutno je v javni obravnavi predlog novele zakona o romski skupnosti, ki pa je po mnenju AIS zelo slab. Po Kovačevih besedah je zakonski predlog korak nazaj, saj se država umika iz reševanja na terenu in vse prepušča občinam.
Da je položaj romske skupnosti v Sloveniji zagotovo vreden pozornosti vseh državnih institucij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in pravicami specifične skupnosti, kot je romska, se je strinjala tudi varuhinja človekovih pravic Nussdorferjeva. Varuh tej problematiki vseskozi namenja veliko pozornosti. Tako je leta 2012 izdal posebno poročilo o razmerah romske skupnosti na jugovzhodu države, kjer se stanje po petih letih ni spremenilo.
"Gre za stanovanjsko problematiko, elektriko, dostop do vode, vrtcev, šol. Šole so dostopne, a kaj ko romski otrok vstopa v šolo brez znanja slovenskega jezika. S tem jim je onemogočeno nadaljnje šolanje in kasneje ne morejo vstopiti niti na trg dela," je pojasnila Nussdorferjeva. Med perečimi problemi, katerim je treba posvetiti pozornost, je izpostavila prisilne poroke romskih deklic. Predlog novele zakona o romski skupnosti pa pri varuhu ocenjujejo kot regresiven.
Temu je pritrdil tudi Šetinc, ki je nad novelo razočaran. Ogorčen je, ker je zakon tudi protiustaven pri razčlenjevanju posebnih pravic romske skupnosti. "Nekatere pravice ukinja, ostale pa zožuje samo na območja, kjer avtohtono živijo Romi," je opozoril in dodal, da najmanj eno tretjino Romov ta zakonodaja skuša izključiti iz obsega uživanja posebnih pravic.
Poleg tega se pozitivni ukrepi za izboljšanje položaja romske skupnosti ožijo samo na nekatera območja, kar pomeni, da očitno nočemo priznati, da romska skupnost živi še kje drugje kot samo tam, kot piše v zakonu o lokalni samoupravi, je opozoril.
Kastelic pa je dejal, da policija dobro sodeluje z romsko skupnostjo in romskimi svetniki ter tudi s predstavniki večinskega prebivalstva.
VIR: Slovenska tiskovna agencija (STA)