Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh Svetina: »Pri skrbi za duševno zdravje družbe capljamo. Pričakujem odločnejše ukrepanje.«

Skrb za duševno zdravje ljudi je precej napredovalo od začetka devetdesetih let, ko je Svetovna zveza za duševno zdravje (WFMH) razglasila 10. oktober za mednarodni dan duševnega zdravja, čeprav pa razmere še zdaleč niso zavidljive. Spremenili sta se sicer naše zavedanje in občutljivost do tega vprašanja. Spoznavanje težav, s katerimi se srečujejo osebe z duševnimi boleznimi, spreminja tudi jezik, s katerim področje duševnega zdravja opisujemo: »Besede nor, zmešan ali debil so prisotne kot sredstvo izražanja na nekaterih družbenih omrežjih ali v določenih situacijah. Mnogi pa vendar razumemo, da so lahko v odnosu do ljudi s težavami nenamerno škodljive in ​​stigmatizirajoče. Kljub napredku skozi desetletja, celo stoletja pa smo še daleč od polnega razumevanja in vključujoče družbe tudi za osebe s težavami v duševnem zdravju,« ob svetovnem dnevu poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Varuh skrb za duševno zdravje v Sloveniji ne ocenjuje z dobro oceno. »Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo še vedno v samem vrhu držav po številu samomorov. Letno samomor stori med 400 in 500 ljudi, velika večina moških. Dolžni smo storiti več, da preprečimo te in podobne tragedije,« ocenjuje varuh.

Mnogi, ki se srečajo s težavami v duševnem zdravju, pomoči ne dobijo pravočasno, čakalne dobe so predolge, psihiatrov in kliničnih psihologov je premalo, odločevalci morajo nujno pripraviti vse potrebno za povečanje števila njihovih specializacij. Še zmerom je odprto vprašanje ureditve področja psihoterapije. Enota za intenzivno otroško in mladostniško psihoterapijo je bila nujno potrebna pridobitev v sistemu obravnave otrok s težavami v duševnem zdravju, vendar je treba njene kapacitete povečati. Sprejeti je treba tudi ukrepe za večjo dostopnost rednih obravnav in terapij, ki jih potrebujejo otroci in mladostniki.
Svoj davek je terjala tudi epidemija, med njo so se povečale stiske mnogih, mnogi so se srečali celo s težavami v duševnem zdravju. Med njimi je bilo veliko otrok in mladih. Skrbi zanje so bili posvečeni tudi letošnji Dnevi duševnega zdravja. Varuha najbolj skrbi podatek, da se opaža občuten porast potreb po (nujnih) hospitalnih pedopsihiatričnih storitvah, še posebej pa pomanjkanje primernih kapacitet za obravnavo otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju, kar jih ogroža in predstavlja kršitev njihovih pravic. »Država prepočasi išče sistemske rešitve na področju obravnave otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju, s tem pa prihaja do zamujenih priložnosti za izboljšanje kakovosti njihovega življenja in vključenosti v družbo,« meni varuh.

Varuh se sicer zavzema za življenje vseh s podporo v skupnosti in oskrbo v domačem okolju, pa vendar se zaveda, da je za mnoge institucionalno varstvo zaradi različnih razlogov edina možnost. Prav zato Državni preventivni mehanizem pri Varuhu zato še posebej bdi nad razmerami v katerih bivajo in opozarja na pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. »Nujnega sistemskega ukrepa je potrebno področje institucionalnega varstva otrok s težkimi motnjami v duševnem razvoju in drugimi pridruženimi težavami, saj je tu ugotovljenih največ težav,« poudarja varuh Svetina. »Žal tudi v drugih ustanovah, kjer bivajo otroci in mladostniki zaznavamo povečano število otrok s težavami v duševnem zdravju. Ti otroci morda ne potrebujejo zdravljenja v bolnišnici, potrebujejo pa ustrezno pomoč in obravnavo,« opozarja varuh.

»Človek je socialno bitje, ki se skozi odnose uokvirja. Če teh okvirjev ni ali niso ustrezni, se lahko razvijejo različne težave v zdravju, tudi v duševnem,« je jasen varuh. »Ne zatiskajmo si oči pred težavami ljudi v naši bližini, stopimo do njih in vprašajmo jih, kako so. Seznanjajmo se s težavami, s katerimi se srečujejo nekateri v svojem duševnem zdravju. Tudi takšne težave so nenazadnje 'le' neravnovesje v zdravju, ki pa se ga lahko znova spravi v ravnotežje tako, da vidimo sočloveka v stiski in mu pravočasno pomagamo, ter z jasno strategijo odločevalcev za proaktivno in kurativno ukrepanje v smeri zdrave družbe,« meni varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Natisni: