Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med julijem in septembrom 2023 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic invalidov. Pobudnicam in pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji, na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic in javno opozarjal na pravice invalidov.
Varuh je podal mnenje, da zgolj prejem prijave o zlorabi še ne zadošča za ponovno oceno upravičenosti do osebne asistence
Varuh je prejel pritožbo zoper odločbo centra za socialno delo (center) v zvezi s pravico do osebne asistence. Varuh je pritožbo nemudoma odstopil pristojnemu centru v reševanje, ob tem pa zaprosil za pojasnilo, kako je prišlo do odločitve, da se uvede postopek ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence. Center je pojasnil, da je bila podana anonimna prijava o sumu zlorabe osebne asistence, zato so po navodilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) uvedli ponovni postopek ocene upravičenosti do nje. Po mnenju Varuha je v nasprotju z določbami Zakona o osebni asistenci (ZOA), kadar se izvede postopek ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence po tretjem odstavku 22. a člena ZOA, če niso predhodno zaznane oziroma ugotovljene spremenjene potrebe uporabnika po vrstah in obsegu ur storitev osebne asistence ali druge okoliščine, ki utemeljujejo ponovno oceno. MDDSZ je načelno stališče Varuha sprejelo in zagotovilo, da bo v prihodnje pri seznanitvi centrov za socialno delo glede prijave suma o zlorabi osebne asistence uporabilo jasnejšo komunikacijo glede izvedbe naslednjih faz v postopku prejema tovrstnih prijav, na ustrezno postopanje pa bo tudi posebej opozorilo vse koordinatorje invalidskega varstva. (več)
Varuh je v zvezi z osebno asistenco na MDDSZ naslovil kritiko ocenjevanja upravičenosti
Varuh priporoča ter kot nujno ocenjuje potrebo po vzpostavitvi postopka ocenjevanja, ki bo temeljil na večji strokovni usposobljenosti izvedenstva z namenom prepoznave dejanske potrebe po pomoči določenemu posamezniku. Nedopustno je namreč, da sta pravica do osebne asistence in število priznanih ur odvisna od samoocene posameznika in ne od potrebe po pomoči, ki jo nekdo dejansko potrebuje. S stališča varovanja pravic posameznikov Varuh meni, da prihaja do pomembnega razkoraka med dejanskimi potrebami posameznega prosilca za osebno asistenco in priznano pravico, kar lahko pomeni, da med enim in drugim sploh ni več vzročne povezave. Postopek za uveljavitev pravice do osebne asistence mora zagotavljati dosego cilja, kot ga je vzpostavil ZOA. Treba je ugotoviti dejansko potrebo po pomoči upravičenega posameznika pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti; mu pa le-ta pomaga tako doma kot izven doma, da lahko živi neodvisno in aktivno.
Varuh je opozoril, da se zakonsko priznane pravice ne more omejevati mimo zakona
Center za socialno delo (center) je zavrnil vlogo za državno štipendijo in otroški dodatek za sorojence, ker se med družinske člane ne šteje polnoletni otrok, ki še ni dopolnil 26 let in se šola, in sicer zaradi priznanega statusa invalida ter pravice do nadomestila za invalidnost po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI). Center je svojo odločitev oprl na določbo 27. člena ZSVI, ki določa, da z dnem uveljavitve ZSVI preneha veljati preživninska obveznost staršev. Zoper odločitev je bilo vloženo pravno sredstvo, o katerem mora odločiti MDDSZ, vseeno pa je Varuh v zvezi s problematiko MDDSZ zaprosil za načelno stališče. MDDSZ je podalo mnenje, da je za polnoletne otroke, mlajše od 26 let, s statusom po ZSVI, ki se šolajo in so jih še vedno dolžni preživljati starši ob uporabi analogije z osebami s podaljšano roditeljsko pravico, treba šteti, da se pri uveljavljanju vseh pravic iz javnih sredstev štejejo kot samske osebe in ne več kot del družine svojih staršev. Varuh je sicer sprejel stališča MDDSZ glede razlogov za razliko pri obravnavi upravičencev po ZSVI in drugih otrok pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev za posamezno družino, hkrati pa meni, da bi terjalo stališče MDDSZ tudi ustrezno uzakoniti. Po mnenju Varuha je takšna razlaga po analogiji, kot jo uporablja MDDSZ med osebami »s podaljšano roditeljsko pravico« in osebo pod 26 let s statusom po ZSVI, ki se šola, s stališča varovanja pravic posameznikov lahko primerna v primerih, ko se položaj upravičenca(ev) s takšno razlago izboljša. Je pa po mnenju Varuha takšna razlaga po analogiji lahko sporna, kadar povzroči poseg v pravice.
Varuh je posredoval glede prilagojenosti komunikacije
Varuh je posredoval v primeru pobudnice, ki je opozorila, da ji Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV) kot izvedenski organ v okviru pritožbenega postopka v zvezi z izgubo pravice do osebne asistence ne pošilja pisanj v njej prilagojeni obliki in velikosti pisave. Po Varuhovem posredovanju je bila težava nemudoma odpravljena. Varuh pa je v zvezi s pobudo tudi opozoril MDDSZ na nesprejemljivost dolgotrajnega odločanja o pritožbi.
Varuh je podal mnenje v zvezi z brezplačnimi prevozi v center za usposabljanje, delo in varstvo
Varuh je ob obravnavi pobude zavzel mnenje v zvezi z brezplačnimi prevozi v center za usposabljanje, delo in varstvo. Poudaril je, da kljub morebitnim nejasnostim, kdo naj bi bil zagotavljal sredstva za prevoze, meni, da je pravilno stališče Zavoda RS za šolstvo, da morajo biti pravice do brezplačnega prevoza ob pouka prostih dnevih enako deležni otroci, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in imajo v odločbi določeno pravico do oskrbe, naj bodo vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ali v socialno varstvene zavode. Ministrstvo za solidarno prihodnost je napovedalo, da bo v najkrajšem možnem času pristopilo k spremembi zakonodaje na način, da bo financiralo stroške prevoza ob pouka prostih dnevih tudi uporabnikom, ki so vključeni v Posebni program vzgoje in izobraževanja ter v celodnevno institucionalno varstvo.
Prizadevanja za ustrezno namestitev za osebe, ki po bolnišničnem zdravljenju še ne morejo domov
V zvezi z več pobudami Varuh nadaljuje (za zdaj še povsem brez uspeha) s prizadevanji, da bi se zagotovila ustrezna namestitev za osebe, ki so zaključili z zdravljenjem v bolnišnici, jih pa zaradi zdravstvenega stanja ni mogoče odpustiti domov.
Predstavnice DPM so obiskale številne varstveno delovne centre
Članice DPM[1] so med julijem in septembrom opravile tematske obiske v zvezi s pravico do intimnosti in spolnosti v štirih varstveno delovnih centrih (VDC) in v enem centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV). Obiskale so VDC Murska Sobota, VDC Tončke Hočevar, VDC Krško – Leskovec, CUDV Dobrna in Centre za varstvo in delo Golovec.
Varuh je Odboru ZN za pravice invalidov poslal svoja opažanja glede uresničevanja Konvencije o pravicah invalidov v Sloveniji
Center za človekove pravice pri Varuhu je pripravil alternativno poročilo za Odbor Združenih narodov za pravice invalidov (v nadaljevanju: Odbor). Odbor je namreč na septembrskem zasedanju delovne skupine (18th pre-sessional working group) oblikoval tako imenovani Seznam vprašanj pred poročanjem (List of issues prior to reporting) za naslednje 2.- 4. periodično poročilo Slovenije. Na podlagi teh vprašanj naj bi Slovenija predvidoma v roku enega leta od prejema pripravila poročilo, ki bo podlaga za Odborov pregled uresničevanja Konvencije o pravicah invalidov (MKPI) v Sloveniji. V poročilu je Varuh Odbor opozoril na pomanjkljivosti varstva pravic invalidov, ki jih zaznava.
Center za človekove pravice je organiziral mednarodna spletna sestanka na teme Evropske invalidske kartice, dostopnosti bančnih storitev ter predloga direktive EU o nasilju nad ženskami in v družini
Svetovalka Centra za človekove pravice Jerneja Turin je z junijem 2023 prevzela predsedovanje delovne skupine za Konvencijo o pravicah invalidov v okviru Mreže evropskih institucij za človekove pravice (ENNHRI CRPD working group). Delovna skupina združuje predstavnice_ke članic 38 evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice ter drugih neodvisnih teles za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja KOPI ter predstavnice_ke Komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, Evropskega parlamenta, Agencije EU za temeljne pravice, Equinet-a, nekaterih nacionalnih institucij za varstvo pred diskriminacijo, OHCHR Europe in European Disabilty Forum-a, ki imajo v delovni skupini status opazovalca. Delovna skupina deluje kot središče strokovnjakov in platforma za izmenjavo znanja, dobrih praks in izzivov, s katerimi se evropske institucije za varstvo človekovih pravic soočajo pri delu na področju pravic invalidov.
V okviru predsedovanja delovni skupini je Varuh julija organiziral sestanek z namenom rednega deljenja informacij o delu med člani_cami, dodatno pa je na srečanju European Disability Forum predstavil svoja videnja glede predloga Evropske Komisije za uvedbo vseevropske invalidske kartice. Naslednji, septembrski sestanek delovne skupine se je nato osredotočal na dostopnost bančnih storitev in na predlog nove direktive glede nasilja nad ženskami in družinskega nasilja.
Septembra pa je potekal tudi redni letni sestanek delovne skupine s članicami_i Okvira EU za spremljanje izvajanja KOPI (Evropskim ombudsmanom, Evropskim parlamentom, Agencijo EU za temeljne pravice in European Disability Forum). Poleg deljenja informacij o delu v preteklem letu je bil poudarek srečanja uresničevanje politične participacije invalidov na volitvah v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament. Varuh pripravlja tudi četrtletni novičnik o delu evropskih institucij za človekove pravice ter drugih neodvisnih teles za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja KOPI, ter o regionalnih in mednarodnih novostih s področja varstva pravic invalidov.
Varuh na Stomatološki kliniki o obravnavi oseb s posebnimi potrebami
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 28. julija 2023 obiskal Stomatološko kliniko na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, kjer se je s poslovnim direktorjem Urošem Priklom in strokovno direktorico izr. prof. dr. Martino Drevenšek, dr. dent. med., pogovarjal o težavah pri zagotavljanju oralnega zdravja otrok in odraslih s posebnimi potrebami. Varuh je namreč seznanjen z informacijami, da se osebam s posebnimi potrebami na primarnem nivoju odklanja posamezne storitve, dokler slednjič niso napoteni na kliniko. Opozarja, da je tveganje za slabšo oralno stanje oseb s posebnimi potrebami večje, zato je nujno, da je njihova oralna oskrba dostopna in takojšnja. (več)
Na seminarju Zveze Sožitje o ohranjanju psihofizičnega zdravja družin otrok s posebnimi potrebami
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je 9. avgusta 2023 udeležil seminarja z naslovom Ohranjanje psihofizičnega zdravja družin otrok s posebnimi potrebami, ki ga je v Izoli organizirala Zveza Sožitje. Po mnenju varuha Svetine je pomembno, da se ohranjanje psihofizičnega zdravja družin zavedamo vsak dan, še posebej pa v teh časih, ko se mnoge družine soočajo s posledicami naravne katastrofe. (več)
Varuh je nagovoril udeležence osrednjega nacionalnega dogodka v počastitev mednarodnega dneva gluhih in naglušnih
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 30. septembra 2023 nagovoril udeležence osrednjega nacionalnega dogodka v počastitev mednarodnega dneva gluhih in naglušnih in praznovanja 60-letnice delovanja Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje. Varuh ocenjuje, da je enakopravno vključevanje gluhih, gluhoslepih in drugih invalidov ter ustvarjanje vključujočega življenjskega okolja zanje rana, ki jo celimo prepočasi. (več)
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):
- oktober-december 2022
[1] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja) je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja
