Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Ob koncu leta s predstavniki nevladnih organizacij o skrbi za pravice otrok

Otroka tečeta po makovem polju

Varuh človekovih pravic Peter Svetina in njegov namestnik, pooblaščen za pravice otrok, dr. Jože Ruparčič sta se ob skorajšnjem izteku koledarskega leta danes, 14. 12. 2022, srečala s predstavniki nevladnih organizacij, ki skrbijo za uresničevanje pravic otrok. V izčrpnem pogovoru so se dotaknili številnih tem od duševnega zdravju otrok do še vedno prisotne problematiki prisilnih porok mladoletnih romskih otrok, spregovorili o revščini, se posvetili medvrstniškem in spletnem nasilju, participaciji otrok, skrbi za otroke brez spremstva in otroke s posebnimi potrebami.

Ocenili so, da je obdobje pandemije poudarilo že prej obstoječa odprta vprašanja, nekatera pa še poglobilo, prispevalo pa je tudi k razkrajanju skupinske dinamike. Kot nedopustno so ocenili, da ni sistemsko poskrbljeno za dostop do specialistične obravnave otrok, na primer pri pedopsihiatrih, ki jih kronično primanjkuje, pa tudi za vsa mnoga druga vprašanja, ki zadevajo pravice otrok. K problematiki pravic otrok se pristopa parcialno, skrb zanje je na mnogih področjih odvisna od zavzetosti posameznikov in vezana na financiranje programov, ki pa se enkrat zaključijo. »Smiselno bi bilo, da izkazano uspešni projekti postanejo del sistema, s tem pa skrb za pravice otrok kontinuirana,« ocenjuje varuh.

Sogovorniki so se ocenili, da so šole prostor, kjer učenci preživijo precejšnji del svojega časa, zato so lahko tudi vir informacij o kršitvah pravic, pa tudi prostor, kjer je mogoče otroke opolnomočati in s tem kršitve preprečiti. Nujno je okrepiti znanje odraslih, ki delajo z njimi, in otrok, da znajo ukrepati, če se znajdejo na primer v primežu medvrstniškega ali spletnega nasilja ali morda v drugih težkih situacijah. Predstavniki civilne družbe ocenjujejo, da družbena razmerja terjajo, da se kurikulum omehča, učence razbremeni podatkovnega učenja in sistematično vnese vsebine o odnosih, družbenih razmerjih in situacijah, v katerih se lahko znajdejo. Otroci in mladi so sicer izpostavljeni številnim informacijam, pa vendar lačni vsebin, ki bi jim koristile v življenju, so se strinjali sogovorniki.

Menili so tudi, da mora zaščita pravic otrok potekati v iskanju njihove največje koristi, da pa je brez jasnih protokolov o tem, kaj je največja korist otroka v določeni situaciji težko podajati jasne ocene in to korist zasledovati. Strinjali so se tudi, da je nujno sistemsko urediti participacijo otrok. »Moramo se zavedati, da so otroci aktivni nosilci pravic, ne zgolj predmet zaščite. Otroke je treba poslušati in slišati, jim omogočiti prostor za participacijo. Le tako je mogoče izboljšati njihov položaj in jim zagotoviti dostojno življenje,« poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

V Sloveniji se po podatkih nevladnih organizacij še vedno se srečujemo s kršitvami pravic romskih otrok, tudi s prisilnimi porokami mladoletnih deklet in fantov. Skrbi predvsem, da ti primeri očitnih zlorab otrok, poniknejo v sistemu. Predstavniki civilne družbe so izrazili še prepričanje, da bi izvršilni organ za otroke lahko rešil mnoga odprta vprašanja, saj segajo težave na številna področja, dosedanje medresorsko usklajevanje pa ni zadostno, niti ne prinaša rešitev.

Varuh, njegov namestnik in predstavniki sedmih nevladnih organizacij so se še strinjali, da bi se veljalo v letu 2023 srečati pogosteje in na specifične teme, ki bi jih vzeli pod drobnogled. »Vsakdo od nas ima določene resurse, ki jih lahko usmeri v reševanje določene problematike, ključ do rešitev je v sodelovanju,« je še poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Srečanja so se udeležili Zveza prijateljev mladine Slovenije in TOM telefon, UNICEF Slovenija, Mirovni inštitut, Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Društvo Ključ.

Natisni: