Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je danes, 21. maja 2021, udeležil spletne mednarodne konference z naslovom Sodobni izzivi dela z mladimi iz ranljivih skupin, ki jo je organiziral Mladinski dom Jarše.
Varuh človekovih pravic na podlagi pobud in analiz ugotavlja, da položaj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v Sloveniji kljub prizadevanjem na različnih ravneh še vedno ni zadovoljiv. »Otroci in mladostniki že v osnovi sodijo med najranljivejše dele družbe. Treba jih je zaščititi, saj so najbolj podvrženi zlorabam in najmanj sposobni zagotoviti svojo blaginjo. Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami potrebujejo še dodatno pozornost in zaščito,« poudarja Peter Svetina.
Po Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah je družina osnovna celica, ki mora skrbeti za otroka. Vendar pa po besedah varuha vsi otroci in mladostniki tudi v Sloveniji iz različnih razlogov ne morejo živeti v matičnih družinah, ki bi zmogle zaščititi njihove pravice. »Zaradi neustreznih socialnih, ekonomskih ali drugih razmer vsi otroci in mladostniki tudi nimajo možnosti za razvoj vseh svojih sposobnosti. Lahko so celo žrtve nasilja in drugih različnih vrst zlorab. Celostni obravnavi teh otrok je zato vsekakor treba nameniti več pozornosti,« je izpostavil.
Institucija Varuha človekovih pravic pozdravlja, da je bil po več letih prizadevanj letos pomladi končno sprejet zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke. »Apeliram na odgovorne, da čim prej izpeljejo postopke za začetek delovanja te hiše za otroke, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj. Že več let opozarjamo tudi na pomanjkanje pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in drugih strokovnjakov. Nedopustno je da otroci zaradi slabega načrtovanja kadrov in pomanjkanja strokovnjakov nimajo dostopa do pomoči in to takrat, ko jo potrebujejo,« je bil kritičen Svetina.
Po njegovi oceni je zaskrbljujoče tudi, da skrb za otroke s posebnimi potrebami in invalidnostmi še vedno ni urejena sistemsko, ampak je odvisna od različnih kratkotrajnih programov, ozaveščenosti posameznikov in njihovih individualnih prizadevanj. »Prepričan sem, da je pomemben vidik dela z mladimi iz ranljivih skupin zagotavljanje njihovega vključevanja v skupnost. To še posebej velja za tiste, ki začasno živijo v različnih institucijah, tudi zato tako pogosto izpostavljam pomen deinstucionalizacije. Z njo bi ranljivim skupinam lahko omogočili samostojnejše življenje s podporo v skupnosti in oskrbo v domačem okolju,« je še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.