Državni svet Republike Slovenije je danes, 21. septembra 2022, obravnaval 27. letno poročilo Varuha človekovih pravic in poročilo o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma za leto 2021.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na seji izpostavil, da je pandemija dokončno razgalila marsikateri obstoječi problem, ki ga moramo kot družba in država čim prej rešiti. Vstopamo v tako imenovano post-covidno obdobje, v katerem so prišle še bolj do izraza številne pomanjkljivosti glede spoštovanja človekovih pravic v naši družbi. Varuh človekovih pravic (Varuh) je lani obravnaval skoraj 7000 zadev in obravnaval 77 širših vprašanj.
Poudaril je, da je dogajanje v času pandemije samo še bolj utrdilo njegovo prepričanje, kako zelo pomembne so za delovanje demokratične države in družbe v sistemu zavor in ravnovesij neodvisne državne institucije, ki so zunaj tradicionalnih treh vej oblasti. »Ker pa s svojim delovanjem nastavljajo ogledalo oblastem in odločevalcem, se pogosto soočajo s spodkopavanjem njihovega dela, ko in če se njihove odločitve ali priporočila ne skladajo s političnimi cilji odločevalcev. Pričakujem spoštovanje njihove neodvisnosti in samostojnosti, tudi finančne na kar državo opozarja tudi Evropska komisija. Odločba Ustavnega sodišča o zagotavljanju finančne avtonomije Državnega sveta RS, Ustavnega sodišča RS, Varuha človekovih pravic RS in Računskega sodišča RS v zvezi z nekaterimi določbami Zakona o javnih financah, je izrednega pomena. Pristojne pozivam, da jo čim prej implementirajo, saj s tem zamujajo že skoraj eno leto,« je povedal varuh. Po njegovem mnenju je zaskrbljujoče, da se število neizvršenih sodb ustavnega sodišča povečuje. Varuh zato ponavlja svoje lanskoletno neuresničeno priporočilo, da naj Vlada RS po vzoru koordinacijske skupine za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, vzpostavi poseben mehanizem, ki bo nudil strokovno podporo glede uresničevanja odločb ustavnega sodišča.
Institucija Varuha na podlagi vseh obravnavanih zadev in dejavnosti letos daje 86 novih priporočil. »Od vlade pričakujem, da zagotovi, da bodo pristojni organi začeli učinkoviti uresničevati vsebinsko neuresničena priporočila, ki jih poudarjamo že vrsto let in bodo med sabo v ta namen tudi sodelovali, kadar je to potrebno. Z doslednejšim in hitrejšim uresničevanjem naših priporočil bomo v državi dvignili raven spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse. Človekove pravice ne smejo postati le nek pravniški pojem ampak morajo biti zagotovljene vsakomur, posameznikom pa morajo biti na razpolago ustrezni mehanizmi in pravna sredstva, da se kršitve odpravijo, je izpostavil varuh Svetina.
Na področju enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije je bila lani rdeča nit obravnavanih zadev dostopnost invalidov do grajenega okolja, javnega prevoza in komunikacij. »Ob obravnavi zatrjevanje neodzivnosti gradbene inšpekcije na prijave arhitekturnih ovir smo odkrili sistemske nepravilnosti Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Zato smo že podali predlog za spremembo zakona. Zaskrbljujoče je, da se gibalno oviran invalid 11 let po uveljavitvi ZIMI lahko še vedno znajde pred nepremostljivo oviro, stopnico, vhodom v javno šolo, v CSD, lekarno ali drugo javno ustanovo. Od države pričakujem, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, s katero bo omogočena enaka obravnava vseh oseb v družbi oziroma njihovo socialno vključevanje, je izpostavil Svetina.
Kljub pozivom in več urgencam Varuha človekovih pravic tudi lansko leto ni prineslo nobenega napredka glede zakonodajne ureditve na področju psihoterapije, kar omogoča številne zlorabe. »Ustrezna pravna ureditev tega področja je nujna tudi zaradi posledic pandemije covida-19 in bi morala biti med prednostnimi nalogami, tako da stališča pristojnega ministrstva, da zaradi pandemije to ni bila njihova prioriteta, ne moremo sprejeti,« je bil kritičen varuh.
Ena izmed najpogostejših kršitev, ki jo še ugotavlja, je kršitev načela dobrega upravljanja. »Obravnavali smo primer, ko je trajalo kar tri leta, da je pristojni organ rešil pritožbo za premestitev iz enega od domov za starejše v drugega. Povsem nesprejemljivo je, državni organi in javne službe, ki so v službi ljudi, z velikimi zamudami obravnavajo vloge posameznikov,« je povedal Svetina.
Državnim svetnicam in svetnikom je Predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM) za lani, ki je v letu 2021 obiskal 60 krajev odvzema prostosti. V posebnih socialnovarstvenih zavodih je preverjal predvsem prezasedenost varovanih oddelkov. »Nevzdržne razmere na teh oddelkih, ki trajajo že več kot deset let, lahko nedvomno opredelimo kot grdo ravnanje s stanovalci, za kar je odgovorna država,« je ob predstavitvi poročila DPM še povedal varuh človekovih pravic.
