Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v sredo, 24. 10.2018, na posvetu ob zaključku projekta Intesys/Skupaj v Grosupljem izrazila zadovoljstvo nad vzpostavitvijo dobrih praks za podporo romski skupnosti. Kot je poudarila, pa morajo koraki naprej biti še hitrejši, pri tem pa izpostavila pomen sodelovanja vseh akterjev na lokalni ravni.
V Grosupljem so predstavili projekt Intesys/Skupaj, katerega namen je podpora ogroženim otrokom preko integriranih storitev. Varuhinja je poudarila, da v 23 letih, odkar so v Sloveniji vzpostavili institucijo Varuha človekovih pravic, še ni bilo poročila, ki ne bi vsebovalo priporočil, povezanih z diskriminacijo romske skupnosti. Takšni projekti so po njenih besedah pomembni tudi zato, da bo lahko v poročilu za leto 2018 izpostavila tudi primere dobre prakse.
Vsebino projekta, ki so ga v minulem letu in pol uresničili v dveh občinah, je na posvetu predstavila Mateja Režek s Pedagoškega Inštituta. Kot je dejala, zaradi specifike obdobja zgodnjega otroštva v družino v tem obdobju posega veliko sektorjev, sploh če te družine prihajajo iz ranljivih skupin. Ta razdrobljenost povzroča manj učinkovito naslavljanje problemov, s katerimi se družine soočajo. Zato so želeli oblikovati integriran sistem skrbi za otroke, v katerem bi akterji vedeli, kakšna je vloga vsakega od njih, skupno pa jim bo razumevanje, da je družina za otroka v središču.
V tej skupni iniciativi, ki je zdaj v zaključni fazi, so oblikovali integriran sistem skrbi za ranljive skupine v Grosupljem in Trebnjem. Oblikovana lokalna akcijska tima združujeta pripadnike različnih sektorjev, ki se pri svojem delu srečujejo s pripadniki romske skupnosti in si prizadevajo za večjo vključenost otrok v programe predšolske vzgoje.
Majda Fajdiga iz Vrtca Kekec Grosuplje je povedala, da je bil njihov cilj zlasti podpreti družino pri vstopu otroka v vrtec in z romskimi družinami vzpostaviti zaupljiv odnos. Kot je poudarila, so delali zavzeto in odgovorno ter opazili napredek, se je pa zavzela za še več zaupanja s strani romske skupnosti in za še več sodelovanja z lokalno skupnostjo. Da je vrtec Kekec naredil korak naprej, je priznal tudi romski svetnik v Občini Grosuplje Bruno Brajdič.
Vzpostavitev multidisciplinarnega tima znotraj lokalne skupnosti se je tudi po besedah Ksenije Pravne iz Vrtca Mavrica Trebnje izkazala za zelo dragoceno, saj so se lahko skupaj soočili z izzivi.
Predstavnik Občine Grosuplje Janez Pintar je ob tem izpostavil, da je za pristop k ranljivim skupinam potrebna zlasti človeška toplina, ki predstavlja največjo dodano vrednost. Kot je dejal, cenijo zlasti prizadevanja, ki presegajo zakonske okvire. Je pa v luči prizadevanja za izboljšanje položaja Romov poudaril, da si nihče ne želi miloščine, tudi Romi v Grosupljem ne. "Vsako stvar si želijo prislužiti in samo tako lahko ohranijo ponos in dostojanstvo," je pojasnil.
Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic pa je poudaril pomen medsebojne iskrenosti med lokalnimi oblastmi in romsko skupnostjo. Tudi Romom je po njegovih besedah treba povedati za napake, ne na žaljiv, pač pa na dostojen način. Mentaliteta Romov se po njegovi oceni sicer postopno spreminja, želi pa si, da bi jih še več med njimi imelo željo nekoč zaživeti v svoji hiši, neodvisno od romskega naselja.
Mnogi romski starši še niso ozaveščeni o pomenu znanja kot vrednote, pa je opozorila Brigita Mark z ministrstva za izobraževanje. To se po njenih besedah opazi tudi v primerih, ko starši ne želijo priti na govorilne ure. Med regijami so v tem pogledu razlike, ravno na Dolenjskem in v Beli Krajini pa je izobrazbena struktura med najslabšimi, je pojasnila.
VIR: STA