Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Občina ni želela kriti prevoza za otroka s posebnimi potrebami

Kršitelj: Občina Poljčane
Priporočilo: Varuh je občino opozoril na več napak pri izdanih odločbah. Varuh meni, da so razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla občina, pravno nerelevantni, saj je vprašanje o tem, v kateri zavod je oziroma bi moral biti vključen sin pobudnice, predhodno vprašanje, o katerem je s pravnomočno odločbo že odločil za to pristojni organ, ZRSŠ. Prav tako ZOsn ne pozna izjeme od dolžnosti organizacije brezplačnega šolskega prevoza iz finančno-organizacijskih težav.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo mame otroka s posebnimi potrebami, ki mu Občina Poljčane ni zagotovila brezplačnega prevoza do vzgojno-izobraževalnega zavoda in nazaj. Občina je pobudnici povrnila le stroške prevoza do šolskemu okolišu občine najbližjega javnega zavoda, v katerega bi bil lahko sin pobudnice po mnenju občine vključen. To je storila zato, ker se ni strinjala z odločbo o usmeritvi, ki jo je izdal Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ), ter iz finančno-organizacijskih razlogov. Pobudnica je vložila zahtevek za dopolnilno odločbo ZRSŠ, s katero je bil sinu pobudnice priznan brezplačen prevoz do vzgojno-izobraževalnega zavoda, opredeljenega v odločbi o usmeritvi, in nazaj. Na podlagi te odločbe ZRSŠ pa je pobudnica vendarle prejela povrnjene stroške prevoza za sina do kraja izobraževanja in nazaj.

Varuh je občino opozoril na več napak pri izdanih odločbah: ti sta se glasili na mamo otroka s posebnimi potrebami, čeprav je nosilec pravice do brezplačnega prevoza do vzgojno-izobraževalnega zavoda in nazaj otrok, bili pa sta tudi materialno-pravno nepravilni.

V zvezi z drugo navedenim razlogom je Varuh občino opozoril, da imajo skladno s prvim odstavkom 56. člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn) otroci s posebnimi potrebami pravico do organiziranega brezplačnega prevoza do vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki je določen v odločbi o usmeritvi, in nazaj, če je ta oddaljen več kot štiri kilometre. Posebno odločbo o pravici do brezplačnega prevoza pa mora vlagatelj priložiti svoji vlogi za brezplačen prevoz le, kadar je brezplačen prevoz za otroka treba zagotoviti tudi na relaciji, krajši od štirih kilometrov. Izjemo od navedenega splošnega pravila predstavljata le peti in šesti odstavek ZOsn,[1] ki pa v konkretnem primeru nista bila uporabljiva, niti ju občina, ki se je v svoji odločbi sklicevala na tretji in četrti odstavek 56. člena ZOsn, v konkretnem primeru ni uporabila. Varuh je menil, da sta določbi, ki jih je v konkretnem primeru uporabila občina za odločitev o zadevi, nepravilni, saj učenci s posebnimi potrebami, ki se v vzgojno-izobraževalne ustanove usmerjajo na podlagi odločb o usmeritvi, nimajo šolskih okolišev, posledično pa se tudi ne morejo šolati zunaj šolskega okoliša. Prav tako občina ni izkazala, da bi med njo in pobudnico obstajal dogovor o drugačnem načinu prevoza, kot je predviden v prvem odstavku 56. člena ZOsn.

Tudi sicer in brez prejudiciranja zgoraj opisanega mnenja o pravilni uporabi določb 56. člena ZOsn pa je Varuh zavzel stališče, da so razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla občina, pravno nerelevantni, saj je vprašanje o tem, v kateri zavod je oziroma bi moral biti vključen sin pobudnice, predhodno vprašanje, o katerem je s pravnomočno odločbo že odločil za to pristojni organ, ZRSŠ. Prav tako ZOsn ne pozna izjeme od dolžnosti organizacije brezplačnega šolskega prevoza iz finančno-organizacijskih težav.

Stališču Varuha je pritrdilo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki je zavzelo stališče, da je nedopustno, da občine s splošnimi in posamičnimi oblastnimi akti omejujejo izvajanje pravice do brezplačnega prevoza otrokom s posebnimi potrebami na način, da izvedbo prevoza prenašajo na starše, ker bi bila izvedba takšnega prevoza neracionalna. Takšna ravnanja namreč ne sledijo ciljem in načelom vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v 4. členu ZUOPP-1, in sicer: zagotavljanju največje koristi otroka, enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok in zagotavljanja ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalen razvoj posameznega otroka. Nosilec pravice do brezplačnega šolskega prevoza otrok s posebnimi potrebami pa je nedvoumno otrok, kar izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. P-15/14-6 z dne 19. 2. 2015, še dodaja ministrstvo.

Varuh je ministrstvu predlagal, da skladno s svojimi pristojnostmi po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) opravi nadzor v občini Dobrepolje in občini Poljčane ter opravi sistemski nadzor oblastnih pravnih aktov, s katerimi občine odločajo o prevozu otrok s posebnimi potrebami. 21.4-20/2021


[1] Glej tudi: sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. I U 1909/2013 z dne 4. 3. 2015.

Natisni: