Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je med aprilom in junijem 2021 proučil različne pobude, ki se nanašajo na zagotavljanje človekovih pravic invalidom. Pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji ter na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic na tem področju. Sestal se je s predsednikom Zveze Paraplegikov Slovenije, predstavniki nevladnih organizacij, ki skrbijo za otroke in odrasle osebe s spektroavtistično motnjo, obiskal enoto Doma upokojencev Podbrdo, kjer so nastanjene odrasle osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter se udeležil domačih in mednarodnih dogodkov na temo zagotavljanja pravic invalidov in oseb s posebnimi potrebami.
Posredovanje Varuha glede zagotavljanja dostopnosti javnega prevoza invalidom
11. decembra 2020 se je izteklo desetletno prehodno obdobje za zagotovitev enake dostopnosti do javnega prevoza v cestnem prometu. Ker enaka dostopnost do javnega prevoza v cestnem prometu še ni zagotovljena na ravni, kot jo zahtevata Konvencija o pravicah invalidov in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), je Varuh na Ministrstvo za infrastrukturo RS glede tega naslovil kritiko. Ministrstvo je odgovorilo, da se težav zaveda in da pripravlja ustrezne ukrepe (sprejem pravnih podlag, izvedba razpisa za podelitev novih koncesij).
Posredovanje Varuha glede izvajanja določb o odpravi grajenih ovir
ZIMI na več mestih določa, da morajo biti invalidom dostopni blago in storitve, objekti v javni rabi, izobraževanje, javni prevozi. To med drugim pomeni, da je treba odpraviti tudi grajene ovire. Varuh zato ponovno opravlja poizvedbe glede izvajanja določb o odpravi grajenih ovir. Vmesne ugotovitve so pokazale, (a), da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (MDDSZ) že več kot 10 let zamuja s sprejemom Pravilnika o minimalnih zahtevah za dostopnost do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti; (b), da ZIMI ne določa inšpekcije, pristojne za nadzor nad dostopnostjo objektov v javni rabi, ter (c), da je ZIMI nedorečen glede izvajanja nadzorov v smislu izrekanja ukrepov odreditve odprave grajenih ovir. Varuh je ministrstvo že pozval k odpravi navedenih pomanjkljivosti.
Posredna diskriminacija oseb, ki imajo status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v zvezi s pravico do nadomestila za invalidnost
Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki jo je zanimalo, zakaj njen sin, ki ima status invalida ter nezaposljive osebe po ZZRZI zaradi težav v duševnem zdravju, nima pravice do nadomestila za invalidnost, kot ga imajo osebe s statusom invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI). Varuh je na podlagi prejete pobude proučil sistem zagotavljanja minimalne dohodkovne varnosti za osebe s statusom invalida, ki so za delo nezmožne. Varuh meni, da je trenutna ureditev v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti po 50. in 52. členu Ustave RS za osebe s statusom invalida, ki za delo niso zmožne, v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena oziroma prvim odstavkom 14. člena Ustave RS v delu, ki zadeva osebe s težavami v duševnem zdravju, zaradi posredne diskriminacije. Varuh je z navedenim mnenjem seznanil MDDSZ, a se to z ugotovitvami Varuha ni strinjalo, saj osebe s težavami v duševnem zdravju naj ne bi bile invalidi, čeprav v isti sapi priznavajo, da so posamezniki s tovrstnimi zdravstvenimi okvarami upravičeni do statusa invalida. Varuh je ministrstvo pozval, da nemudoma in brez odlašanja začne analitično in sistematično obravnavati to problematiko. Pri tem pa naj skladno z načelom »nič o nas brez nas« k razpravi povabi tudi invalide in njihova društva. (več)
Pri določitvi upravičencev do solidarnostnega dodatka v času epidemije so bile spregledane osebe s statusom invalida po ZZRZI
Varuh je ob obravnavi vprašanja varstva pravic invalidov v času epidemije covida-19 ugotovil, da sta Vlada RS oziroma MDDSZ ravnala v nasprotju s 14. členom Ustave RS v povezavi z 52. členom Ustave RS, ker med prejemnike solidarnostnega dodatka nista uvrstila nezaposljivih oseb s statusom invalida po ZZRZI. Te so bile v prvem in drugem valu glede na svoje omejitve namreč v enakem položaju kot za delo nezmožne osebe, ki imajo status invalida po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, pred tem ZPIZ-1, ZPIZ) ali ZSVI, pred tem Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb). Te pa so bile do solidarnostnega dodatka upravičene. Upoštevajoč, da gre pri osebah s statusom invalida pretežno za osebe s težavami v duševnem zdravju, pa bi po mnenju Varuha morebiti lahko šlo tudi za posredno diskriminacijo oseb s tovrstnimi zdravstvenimi težavami. (več)
Nedopustno varčevanje na plečih najranljivejših skupin prebivalcev
Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki je izpostavila vprašanje višine delnega plačila za izgubljeni dohodek za družinskega pomočnika. Varuh je ocenil, da gre za poseg v pravice iz 2., 14., 50. in 52. člena Ustave RS, če se posameznikom, ki so polno zaposleni s skrbjo za težko invalidne otroke, s sklicevanjem na gospodarsko krizo izpred desetletja realno zmanjšujejo prihodki, ki ne dosegajo niti ravni minimalne plače, ki je bila zagotovljena ob uveljavitvi pravice, oziroma se takšne posameznike v povsem primerljivih okoliščinah obravnava različno, zgolj zato, ker se pravice ureja po različnih pravnih podlagah. Varuh je MDDSZ predlagal, da ukrene potrebno, da se zagotovi, da bodo osebam, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) in Zakonu o socialnem varstvu (ZSV), pravice zagotovljene v enaki višini. MDDSZ je pojasnilo, da trenutno pripravljajo spremembe na področju statusa družinskega pomočnika, pri katerih bi uredili tudi višino delnega plačila za izgubljeni dohodek za družinske pomočnike.
Z Ministrstvom za pravosodje o zastopanju po uradni dolžnosti v postopkih postavitve pod skrbništvo
V zvezi s prejeto pobudo je Ministrstvo za pravosodje RS (MP) naslovilo vprašanje glede potrebe po opredelitvi zastopanja po pooblaščencu, ki je odvetnik, v postopkih postavitve pod skrbništvo po Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP-1), saj bi bila pravice oseb v tovrstnih postopkih z zastopanjem odvetnika bolje varovane. Po mnenju MP ZNP-1 že zagotavlja vsa potrebna procesna jamstva udeležencu, ki je v postopku postavitve pod skrbništvo, zato ne vidijo potrebe po tem, da bi bilo kljub vsem zavezam, ki jih daje zakon sodišču za varstvo pravic tega udeleženca, treba dodatno zagotoviti še obvezno zastopanje po odvetniku, saj bi takšna določba lahko bila v določenih primerih celo v nasprotju z načeli zakona (npr. načelo hitrosti postopka), predvsem pa bi vse tovrstne postopke stroškovno dodatno obremenila. Varuh pojasnila MP sicer sprejema, vseeno pa še vedno meni, da bi vsaj v določenih postopkih postavitve pod skrbništvo, lahko zastopanje po odvetniku zagotovilo višjo stopnjo varovanje pravic posameznikov. Varuh bo zato tudi v nadaljevanju pozoren na primere postavitve osebe pod skrbništvo, saj se strinja z MP, da je že v veljavni zakonodaji na voljo dovolj možnosti, da se pravice osebe v postopku postavitve pod skrbništvo ustrezno zavarujejo, če so vsi odločevalci na to ustrezno pozorni.
Varuh pozdravil sprejem Zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo
Varuh Peter Svetina se je 16. 6. 2021, udeležil 31. redne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer so med drugim razpravljali o predlogu Zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo (ZINDPP). Spomnil je, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 2002 zakonska določila tolmačil na način, da slepim otrokom ne pripadata istočasno dodatek za pomoč in postrežbo po ZPIZ-1 in dodatek za nego otroka po ZSDP-1, temveč lahko vsak otrok uživa le eno pravico. Višje delovno in socialno sodišče je deset let zatem, torej leta 2012, odločilo, da to tolmačenje ni pravilno. Kljub temu je MDDSZ nadaljevalo z nezakonito prakso in upravičencem dodeljevalo le en dodatek. Spomnil je še, da je institucija Varuha na omenjeno nepravilnost opozarjala že leta 2015 in postavila tudi vprašanje poplačila krivice za nazaj ter opozorila na ustrezno upoštevanje pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in poudaril, da bodo s sprejetjem zakona končno odpravljene posledice za vse, ki so bili prikrajšani za dodatek za pomoč in postrežbo. (več)
Varuh podprl širitev pravice do stalnega spremljevalca za otroke s posebnimi potrebami
Varuh Peter Svetina je na 20. seji odbora Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino 16. 6. 2021 podprl predlog Liste Marjana Šarca za spremembo 10. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki bi otrokom z avtizmom ter drugim otrokom s posebnimi potrebami zagotovil pravico do stalnega spremljevalca. Predlagana sprememba ni bila sprejeta, ker ni prejela podpore koalicijskih poslancev, ki so svojo odločitev pojasnili z razlago, da naj bi na ministrstvu nastajal nov zakon. (več)
Varuh v Podbrdu opozoril na nedostojne razmere za bivanje oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Varuh Peter Svetina je obiskal Dom upokojencev Podbrdo, in sicer njihovo enoto Petrovo Brdo, kjer so nastanjene odrasle osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Ta izjemno dotrajan in daleč na rob odmaknjen objekt je po mnenju varuha neprimeren za bivanje kogarkoli. (več)
Varuh posredoval v dveh upravnih in dveh sodnih postopkih
Varuh je uspešno posredoval na MDDSZ v zadevi priznanja statusa invalida po ZSVI. Pobudnica se je na Varuha obrnila v imenu invalidnega sina, ki mu je pristojni center za socialno delo, zavrnil vlogo za priznanje statusa invalida na podlagi mnenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Varuh je zavzel stališče, da je mnenje ZPIZ lahko podlaga za izdajo odločbe o priznanju statusa invalida po navedenem zakonu le v primeru skrajšanega ugotovitvenega postopka, sicer pa je treba pridobiti mnenje Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča (URI Soča). Ministrstvo je zadevo ob sklicevanju na mnenje Varuha vrnilo v postopek na prvo stopnjo, ki je vlagatelju, po pridobitvi mnenja URI Soča, ugodilo.
Varuh je pri MDDSZ posredoval tudi v zadevi priznanja dodatka za nego otroka zaradi več bistvenih kršitev pravil upravnega postopka, med drugim: načela zaslišanja stranke ter pravice do obrazložene odločbe. Ministrstvo se do mnenja Varuha ni opredelilo, niti ga ni v svoji odločbi, s katero je zavrnilo pritožbo pobudnice, omenilo. Pobudnica se za nadaljevanje postopka na pristojnem sodišču ni odločila. Varuh pa je na ministrstvo naslovil širše vprašanje v zvezi z vodenjem postopkov pridobitve pravice dodatka za nego. Na podlagi več podobnih zadev, kot je bila konkretna, namreč Varuh domneva, da bi bile lahko podane sistemske kršitve pri odločanju o pravici do dodatka za nego otroka.
Varuh je v funkciji amicus curie (prijatelj sodišča) svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin posredoval tudi delovnem in socialnem sodišču v dveh zadevah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posredoval je v zadevi pobudnika, ki mu je ZPIZ ustavil izplačilo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ker mu delodajalec po pridobitvi novih pravic iz invalidnosti ni zagotovil ustreznega delovnega mesta. Varuh je zavzel stališče, da ZPIZ za tako odločitev ni imel pravne podlage, saj pridobitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja ne predstavlja tudi pravne podlage za avtomatično prenehanje prej pridobljenih pravic. Varuh je posredoval tudi v zadevi pobudnika, ki mu je ZPIZ skladno s 121. členom ZPIZ-2G zavrnil vlogo za ponovno uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po predpisih veljavnih do 31. decembra 2002. Varuh je sodišče seznanil s svojim stališčem, da se zdi, da opisana ureditev ni skladna z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Krajnc proti Sloveniji, ker ne naslavlja pravne praznine v 397. členu ZPIZ-1 (ter vsebinsko enakemu 396. členu ZPIZ-2), na katero je opozorilo že Višje delovno in socialno sodišče v zahtevi za oceno ustavnosti omenjenega člena. Oba sodna postopka, v katerih je posredoval Varuh, sta trenutno še v teku.
Varuh pozdravil vpis znakovnega jezika v Ustavo RS
Varuh pozdravlja sprejem dopolnitve Ustave RS, po kateri bo pravica do rabe znakovnega jezika tudi izrecno priznana. 28. maja 2021 se je varuh Peter Svetina udeležil tudi slavnostne prireditve ob vpisu znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo RS. (več)
Srečanje s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije in državnim svetnikom Danetom Kastelicem
Varuh Peter Svetina in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic sta na sestanku 6. maja 2021 govorila o težavah in izzivih, s katerimi se soočajo paraplegiki in tetraplegiki. Izpostavila sta novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, težave invalidov v potniškem prometu, arhitekturne ovire in nedostopnost različnih ustanov. Strinjala sta se, da bi morali izobraževalne vsebine v določenem obsegu dopolniti tako, da bi projektanti, krajinski arhitekti in drugi strokovnjaki pridobili ustrezno znanje o različnih oviranostih in veščine za uporabo teh znanj. (več)
Srečanje s predstavniki nevladnih organizacij, ki skrbijo za otroke in odrasle osebe s spektroavtistično motnjo in izjava za javnost ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu
Varuh Peter Svetina se je 22. aprila 2021 v okviru srečanj s civilno družbo sestal s predstavniki nevladnih organizacij, ki skrbijo za otroke in odrasle osebe s spektroavtistično motnjo (SAM) in si prizadevajo za napredek na tem področju. Na srečanju so izpostavili številne pomanjkljivosti in težave (premajhno število strokovnjakov, vprašanje zagotavljanja spremljevalcev, skromen napredek pri vzpostavljanju mreže strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam, nedostopnosti terapij in socialnovarstvenih programov za odrasle osebe s SAM,…). Udeleženci sestanka so bili soglasni, da mnogo težav izhaja iz zelo raznovrstne zakonodaje, ki ureja področje invalidov. Zato je nujno pregledati zakonodajo s tega področja ter pripraviti ustrezne rešitve, kar bo Varuh predlagal pristojnim organom. (več)
Na težave in pravice oseb z avtizmom in njihovih družin je varuh Peter Svetina opozoril tudi ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprila in odločevalce pozval, da že končno sistematično pristopijo k skrbi zanje. Izpostavil je tudi, da je že skrajni čas, da se Evropska listina o pravicah oseb z avtizmom, ki je bila leta 1996 sprejeta v Evropskem parlamentu, polno uveljavi tudi v Sloveniji. (več)
Varuh opozoril na potrebo po dodatni zaščiti otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
Varuh Peter Svetina se je 21. maja 2021 udeležil spletne mednarodne konference z naslovom Sodobni izzivi dela z mladimi iz ranljivih skupin, ki jo je organiziral Mladinski dom Jarše. Med drugim je poudaril, da institucija, ki jo vodi že več let opozarja na pomanjkanje pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in drugih strokovnjakov. Nedopustno je, da otroci zaradi slabega načrtovanja kadrov in pomanjkanja strokovnjakov nimajo dostopa do pomoči takrat, ko jo potrebujejo. Po mnenju varuha je skrb vzbujajoče tudi, da skrb za otroke s posebnimi potrebami in invalidnostmi še vedno ni urejena sistemsko, ampak je odvisna od različnih kratkotrajnih programov, ozaveščenosti posameznikov in njihovih individualnih prizadevanj. (več)
Varuh se je udeležil konference Mednarodnega inštituta Ombudsmanov na temo položaja oseb z različnimi oblikami oviranosti
Varuh Peter Svetina se je 26. in 27. maja 2021 udeležil mednarodne konference o položaju oseb z različnimi oviranostmi z naslovom Biti glas tistih, ki se jih ne sliši (Giving Voice to the Voiceless), ki jo je na splet pripravil Mednarodni inštitut ombudsmanov (IOI). Z udeleženci je delil svoje poglede in slovenske izkušnje o položaju oseb z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzornimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. (več)
Sporočilo za javnost ob slovenskem dnevu paraplegikov in tetraplegikov
Ob slovenskem dnevu paraplegikov in tetraplegikov je varuh Peter Svetina poudaril, da je nujno zavedanje, da imajo osebe z invalidnostjo in njihove družine pravico živeti v okolju, ki jim bo zagotavljalo primerljivo kakovost življenja. Ob tem je opozoril, da je v Sloveniji na številnih področjih vse bolj očitna diskriminacija invalidov. Še vedno prihaja do zapletov glede dostopa do sodišč za invalide ter javnih šol za gibalno ovirane in dolgotrajno bolne učence. Še posebej kritično je stanje na področju stanovanjske oskrbe, kjer primanjkuje ustreznih stanovanj za tetraplegike in paraplegike. Opozoril je tudi, da so invalidi med epidemijo ena izmed najbolj ranljivih skupin, na katere pa se zaradi hitrega sprejemanja ukrepov za zajezitev epidemije, ki naj bi zajeli čim bolj širšo javnost, žal pogosto pozabi. (več)
Objavljeno Letno poročilo Varuha človekovih pravic za 2020
Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2020 ponovno vključuje posebno poglavje o uresničevanju pravic invalidov (strani 188-197).
Obravnave v teku:
- preverjanje dostopnosti centrov za socialno delo,
- preverjanje dostopnosti do storitev duševnega zdravja v času epidemije,
- preverjanje očitkov, da se uporabnike umika iz varstveno delovnih centrov zaradi koriščenja osebne asistence s strani družinskih članov,
- problematika čakajočih na sprejem v varstveno delovni center ob sočasnih prostih mestih v državi,
- poziv Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije glede ohranitve pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po ZPIZ–2 za slepe in slabovidne ob sprejemanju predloga zakona o dolgotrajni oskrbi.
Napovedujemo:
Varuh bo skupaj s Centrom za izobraževanje v pravosodju in drugimi deležniki soorganizator dvodnevne konference v septembru 2021 na temo problematike institucionalnega varstva otrok z motnjami v duševnem zdravju ter posledic epidemije za to populacijo.
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov: