Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem je ena od temeljnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, sprejeta v okviru Združenih narodov. Konvencija daje jasno sporočilo, da prisilna izginotja niso dopustna v nobenih okoliščinah, da lahko predstavljajo zločin proti človečnosti in da ta dejanja ne smejo ostati nekaznovana, Združeni narodi izpostavljajo, da prisilna izginotja niso zločin preteklosti, ampak so aktualen globalni problem, ki ni omejen le na posamezne svetovne regije. Občutenje nevarnosti pri prisilnih izginotjih ni omejeno le na žrtve in njihove ožje sorodnike, ampak vključuje družbo kot celoto. Varuh se je zato ob mednarodnem dnevu žrtev prisilnih izginotij  zavzel, da konvencijo ratificira tudi Slovenija in se s tem pridruži mednarodni pobudi, da bi do leta 2022, konvencija dosegla število 122 ratifikacij.

Konvencija je bila sprejeta 20. decembra 2006 v New Yorku.. Za Slovenijo je začela veljati dne 14. januarja 2022. S konvencijo je bil vzpostavljen tudi individualni pritožbeni mehanizem za posameznike proti državam pogodbenicam. Slovenija je z zakonom o ratifikaciji sprejela pristojnost Odbora za prisilna izginotja glede pritožb posameznikov in drugih držav.

(Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, Uradni list RS, št. 173/21 – MP, št. 14/21)

Ta konvencija opredeljuje prisilno izginotje oseb kot prijetje, pridržanje, ugrabitev ali vsako drugo obliko odvzema prostosti, ki je storjena s strani predstavnika države ali po pooblastilu, s podporo ali privolitvijo države, ki takega odvzema prostosti ne prizna ali prikriva usodo izginule osebe ali kje je ta oseba, s čimer je tej osebi odvzeto pravno varstvo (2. člen). Države pogodbenice morajo skladno s 4. členom konvencije prisilno izginotje oseb predeliti kot kaznivo dejanje, s predpisanim kaznovalnim okvirjem. Konvencija v 5. členu posebej poudarja, da je obsežno in sistematično prisilno izginotje hudodelstvo zoper človečnost, kot to že določa mednarodno pravo.

Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem v 26. členu ustanavlja Odbor za prisilna izginotja, ki ga sestavlja deset strokovnjakov z visokim moralnim ugledom in priznano strokovnostjo na področju človekovih pravic, ki delujejo kot posamezniki ter so nepristranski in neodvisni.  Vsaka država pogodbenica odboru po predloži poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnjevanje obveznosti iz te konvencije, v dveh letih po začetku veljavnosti konvencije za to državo pogodbenico. To pomeni, da mora Slovenija svoje poročilo o izvajanju konvencije predložiti do 14. januarja 2024.

Slovenija je dala tudi izjavo, da priznava pristojnost odbora po 31. členu konvencije členu, da sprejema in obravnava sporočila, ki jih prejme od posameznikov ali v imenu posameznikov, ki so pod pristojnostjo Republike Slovenije in zatrjujejo, da so žrtve kršitev določb konvencije s strani Republike Slovenije.

Slovenija je dala tudi izjavo, da priznava pristojnost odbora po 32. členu konvencije, da sprejema in obravnava sporočila, v katerih posamezna država trdi, da druga država pogodbenica ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi te konvencije.