V okviru 84. zasedanja Odbora ZN za odpravo diskriminacije žensk (CEDAW) danes, 16. 2. 2023, v Ženevi poteka predstavitev 7. periodičnega poročila Slovenije o izvajanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Na podlagi poročila Slovenije in drugih zbranih informacij bo odbor podal sklepne ugotovitve in priporočila Sloveniji o nadaljnjih potrebnih ukrepih za uresničevanje pravic, ki izhajajo iz konvencije. Svoje ugotovitve glede položaja žensk v Sloveniji je odboru pisno poslal tudi Varuh človekovih pravic (Varuh), predstavnike odbora pa je na današnji seji nagovorila Jerneja Turin, svetovalka – analitičarka Centra za človekove pravice pri Varuhu.

»Medtem ko Varuh sicer prepoznava pozitivne zakonodajne ukrepe v Sloveniji, je nujno izpostaviti nekatera področja, ki zahtevajo nadaljnjo pozornost za izboljšanje položaja žensk v Sloveniji in doseganje enakosti spolov. Čeprav smo enakopravni pred zakonom, raziskave kažejo, da smo še daleč od enakosti v družbi,« je poudarila Turin.

Slovenija na indeksu enakosti spolov dosega 67,5 od 100 točk, njen napredek pa je na področju enakosti spolov v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije (EU) počasnejši.

Medtem ko se je razlika v plačilu med spoloma zmanjšala, po podatkih Statističnega urada RS ostajajo precejšnje razlike v plačah med moškimi in ženskami v obeh sektorjih, ne glede na izobrazbo. Na primer, v javnem sektorju je razlika v plačilu med moškimi in ženskami z višjo izobrazbo 15,2 odstotka. Ženske so izpostavljene večjemu tveganju revščine kot moški. V Sloveniji so najbolj izpostavljene tveganju revščine ženske, starejše od 59 let (njihovo tveganje revščine je19,5 odstotno).

Čeprav se je delež izvoljenih žensk na parlamentarnih in lokalnih volitvah leta 2022 povečal, je bil delež izvoljenih za županje le 13,7 odstotka. Poleg tega se političarke, ženske na drugih javnih položajih in novinarke redno srečujejo z nadlegovanjem, seksizmi in žalitvami na podlagi spola.

Še vedno obstajajo razlike med spoloma pri delitvi gospodinjskih opravil. Raziskave kažejo, da skrb za otroke in opravila, kot so čiščenje, pospravljanje in kuhanje, ostajajo večinoma v domeni žensk. Ženske so tudi med pandemijo nosile največje breme gospodinjskih obveznosti, pomagale so pri šolanju na domu in skrbele za bolne in starejše družinske člane.

Po zadnji nacionalni raziskavi je 22 odstotkov žensk v Sloveniji doživelo fizično ali spolno nasilje, tri četrtine žrtev nasilja v intimnem partnerskem razmerju je bilo žensk. Ženske večine nasilja ne prijavijo policiji ali drugim institucijam. »V Sloveniji vsekakor potrebujemo bolj učinkovite politike in ukrepe za preprečevanje in odpravo nasilja nad ženskami,« je poudarila Jerneja Turin.

Varuh človekovih pravic opozarja tudi na položaj Rominj, ki v jugovzhodni Sloveniji večinoma živijo v segregiranih romskih naseljih, pogosto brez osnovnih življenjskih pogojev, vključno z dostopom do pitne vode, sanitarij in elektrike. Pomanjkanje vode in sanitarij še posebej prizadene romske ženske, ki nosijo odgovornost za umivanje otrok in čiščenje oblačil in ki težko najdejo zasebnost za svoje higienske in sanitarne potrebe. Varuh človekovih pravic že leta ponavlja priporočila glede izboljšanja življenjskih razmer romske skupnosti, a večinoma neuspešno. Redno opozarja tudi na tesno povezanost življenjskih pogojev otrok z njihovim šolskim uspehom in (kasnejšo) zaposljivostjo. Rominje pogosto ne končajo šolanja. Centri za socialno delo zaznavajo zgodnje poroke oziroma tako imenovane pobege mladoletnikov v škodljiva okolja, zunajzakonske skupnosti mladoletnikov in nosečnosti mladoletnih deklet, ki se pojavljajo predvsem v romskih skupnostih. Raziskava je tudi pokazala, da imajo Rominje zelo visoko stopnjo hospitalizacij zaradi stanj, povezanih z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem (16-krat višjo kot v celotni populaciji).

Podrobno o zgornjih in še drugih ugotovitvah, je Varuh odbor obvestil tudi pisno.