Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 4. 4. 2023, na obisk sprejel predstavnike srbske narodne skupnosti v Sloveniji. S predsednikom in podpredsednika Zveze Nacionalnega Sveta Srbov Slovenije Branislavom Rajićem in podpredsednikom Milošem Konjevićem se je pogovarjal o položaju srbske narodne skupnosti v Sloveniji in njenih prizadevanjih za ustavno priznanje. Govorili so o kulturnih pravicah skupnosti, problematiki na področju izobraževanja in medijski pojavnosti in vlogi države pri tem. Gosta sta varuha seznanila z dosedanjimi prizadevanji skupnosti in predstavila rešitve, s katerimi bi bilo po njunem mnenju lahko zadoščeno priporočilom Svetovalnega odbora Sveta Evrope o Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin. Odbor je slovenskim organom oblasti namreč predlagal, naj okrepijo pravno varstvo novih narodnih skupnosti ter razmislijo o tem, da se jim omogoči dostop do ustavno zaščitenih manjšinskih pravic in razširi polno uporabo Okvirne konvencije na osebe, ki pripadajo tem skupnostim.
Varuh je goste med drugim seznanil s prizadevanji institucije pri skrbi za ustavno priznane skupnosti in za uresničevanje kolektivnih pravic narodnih skupnosti, ki jih ustava ne omenja. »Ponavljajoča se vsakoletna opozorila in priporočila v Varuhovih zajetnih letnih poročilih[1] so bila izhodišča za to, da je februarja 2011 Državni zbor sprejel Deklaracijo o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji,« je med drugim poudaril varuh.
Sogovornike je seznanil še, da je Ministrstvo za kulturo leta 2019 opozoril, da že več let predlaga, naj se začne razprava o položaju in ukrepih za uresničevanje kolektivnih pravic manjšin, ki v ustavi niso posebej opredeljene, a so tako številne, da se je do njihovega položaja v Republiki Sloveniji treba opredeliti. Predlagal je tudi sprejetje strategije za urejanje njihovih kolektivnih pravic. Ob obravnavi Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji je bilo tudi v državnem zboru ugotovljeno, da je to vprašanje neločljivo povezano z razpravo o spremembi ustave. Odločitev o ustavni in zakonski ureditvi statusa narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (in tudi drugih) je tako še naprej v rokah državnega zbora, ki lahko sprejeme tudi ustavne in zakonske spremembe, je poudaril varuh.
Varuh je sogovornikoma obljubil, da bo tudi v prihodnje, skladno s svojimi pristojnostmi, obravnaval vprašanja pravnega položaja vseh narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Seznanil ju je tudi, da so na spletni Varuha dosegljive zloženke v srbskem jeziku, pa tudi v jezikih drugih narodnih skupnosti v Sloveniji, kjer si lahko posamezni predstavniki skupnosti v svojem jeziku preberejo, kdaj se na Varuha obrniti in kako lahko pomaga.
[1] npr. Letno poročilo za 2007 (str. 21), 2008 (str. 56), 2009 (str. 46), 2010 (str. 66), 2011 (str. 66), 2012 (str. 54) ter 2018 (str. 140),