Ob mednarodnem dnevu žrtev prisilnih izginotij, ki ga obeležujemo 30. avgusta, varuh človekovih pravic Peter Svetina pričakuje, da bo Slovenija čim prej ratificirala Mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji, pred tem, če je potrebno, uskladila kazensko zakonodajo. »Z ratifikacijo konvencije bi Slovenija dala jasno sporočilo, da prisilna izginotja niso dopustna v nobenih okoliščinah in da lahko predstavljajo celo zločin proti človečnosti. Ta dejanja pa ne smejo ostati nekaznovana,« poudarja varuh Svetina.

Varuh človekovih pravic izpostavlja, da je Slovenija več priporočil za ratifikacijo omenjene konvencije prejela tudi v okviru tretjega kroga univerzalnega periodičnega pregleda Sveta OZN za človekove pravice in jih tudi sprejela. »Konvencija za Slovenijo ni pomembna le na simbolni ravni, ampak je pomembna tudi z normativnega vidika. Z njeno ratifikacijo bi Slovenija uskladila svoj pravni red z določbami konvencije, ki prepovedujejo vsakršno tajno zapiranje ljudi, ne glede na izredne okoliščine, kot so npr. vojna ali grožnja vojne, notranje politične nestabilnosti ali druge izredne razmere,« meni varuh človekovih pravic.

Združeni narodi izpostavljajo, da prisilna izginotja niso zločin preteklosti, ampak so aktualen globalni problem, ki ni omejen le na posamezne svetovne regije. Občutenje nevarnosti pri prisilnih izginotjih ni omejeno le na žrtve in njihove ožje sorodnike, ampak vključuje družbo kot celoto. Urad Visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice si zato prizadeva, da bi do leta 2022 dosegli cilj 112 ratifikacij te konvencije. Toda cilj se zdi še daleč, saj je konvencijo, ki jo je Generalna Skupščina Združenih narodov sprejela leta 2006 in je začela veljati leta 2010, do sedaj ratificiralo 63 držav, med njimi 13 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Litva, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška in Španija).