Varuh človekovih pravic v sodelovanju z Evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) organizira mednarodni dogodek o vplivu umetne inteligence na človekove pravice z naslovom "Co-Lab: AI - ENNHRI Capacity Building Event on Artificial Intelligence«, ki bo danes, 30. novembra, in jutri, 1. decembra 2023, potekal v Ljubljani. Dogodka se udeležujejo številni predstavniki evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice iz več kot 30 držav in drugi mednarodni strokovnjaki. Na dogodku je v izmenjavi pogledov o umetni inteligenci sodelovala tudi ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v uvodnem nagovoru poudaril, da se večina pozornosti v zvezi z umetno inteligenco osredotoča na potencial za podporo gospodarski rasti, manj pa je je namenjene vprašanju njenega vpliva na temeljne pravice. Razvoj umetne inteligence in nove tehnologije ustvarjajo velike priložnosti, a hkrati tudi tveganja glede spoštovanja človekovih pravic. »Nujno je, da se tehnološki razvoj umetne inteligence odvija v ustreznih pravno-etičnih okvirjih, ki bodo obstoječe ravni spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsakega posameznika okrepili in utrdili legitimne demokratične procese,« je povedal varuh.
Dodal je, da je Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), katere članica je institucija Varuha, že pripravila svoja stališča k predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci ter stališča k osnutku Okvirne konvencije Sveta Evrope o umetni inteligenci, človekovih pravicah, demokraciji in vladavini prava. Mreža ENNHRI izpostavlja potrebo po nacionalnih nadzornih organih, ki bodo spremljali skladnost z omenjeno konvencijo in prepovedovali prakse, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje z vidika spoštovanja človekovih pravic in enakosti. »Nacionalne institucije za človekove pravice, ki delujemo v okviru ENNHRI, pozivamo k močnim in učinkovitim zaščitnim orodjem za enakost in temeljne pravice, ki bi zagotovili ustrezno ravnovesje med razvojem in zaupanjem v umetno inteligenco. Prav tako pozivamo, da naj omenjena akta določita sodelovanje z nami in drugimi obstoječimi neodvisnimi institucijami. To vključuje našo pravico do dostopa do informacij o tem, kakšne algoritme uporablja umetna inteligenca, in do podatkov, ki jih zbira za izvajanje svojih nalog. Razvoj tehnologij od vseh, ki si prizadevamo za zaščito pravic in svoboščin, terja zadostno in kakovostno znanje ter jasna pravila, saj bo le tako mogoče preprečiti kršitve pravic in dostojanstva posameznikov,« je poudaril varuh Svetina.
Dejstvo je, da se področje umetne inteligence hitro razvija in da se bo njena uporaba v prihodnjem desetletju močno razširila, zato je varuh Svetina še opozoril na odgovornost razvitih zahodnih držav, da na področju umetne inteligence pomagajo državam v razvoju, saj obstaja tveganje, da bi lahko v pravni in tehnološki vakuum vstopile države in zasebna podjetja, ki jim spoštovanje človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence ni visoko med prednostnimi nalogami. Uporaba algoritmov, avtomatizirano odločanje in drugi procesi so namreč že zbudili številne pomisleke glede dostopa do osebnih podatkov in pravice do pravnega varstva.
Udeleženci dogodka bodo v petek obiskali tudi Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) pod okriljem UNESCO, ki deluje v Sloveniji v prostorih Instituta Jožefa Stefana, z namenom izmenjave stališč in pogledov na prihodnji razvoj umetne inteligence z vidika etike.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je ob robu konference na bilateralnem srečanju sestal tudi z albansko kolegico Erindo Ballanca. Govorila sta o perečih tematikah s katerimi se srečujeta na področju varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izmenjala nekaj dobrih praks pri delovanju institucij, ki ju vodita.
