Avtorica: Milena Ule, Dnevnik , 3. 4. 2002
"Ni problem, da policist prekorači svoja pooblastila in koga pretepe. Problem je, če se nadzorni sistem in policija na tak pojav ne odzoveta in ga ne sankcionirata," je na včerajšnji novinarski konferenci (ne prvič) poudaril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Povedal je, da je v svojem delovanju močno okrepil stike s policijo, kar zadeva zagotavljanje dolžnega spoštovanja človekovih pravic pri policijskem delu. Vendar izkušnje iz obravnavnih primerov kažejo, da so policijske preiskave v primeru pritožb zaradi prekoračitve pooblastil policistov pri uporabi fizične sile do domnevnih kršiteljev zakona nezadostne in pomanjkljive, njihovi izsledki pa zato neprepričljivi tudi v primerih, ko bi bilo zadeve mogoče povsem razjasniti. Prav zato se je odločil, da se bo javno loteval posameznih problematičnih primerov ravnanja policistov.
Prvega je javnosti predstavil včeraj in pri tem opozoril, da bo morala slovenska policija narediti temeljito analizo dogajanja na policijski postaji Piran, če bo hotela prepričljivo pojasniti ugotovljene okoliščine in ovreči trditve prizadetega pobudnika, da je policija z njim ravnala nezakonito. Gre za primer, ko sta dva mladeniča poleti lani ponoči narobe prečkala cestno križišče v Portorožu, kjer so piranski policisti poostreno nadzirali promet, in se obnje obregnila z žaljivo opazko. Potem se nista hotela ustaviti in sta stekla stran, nato pa ju je policijska patrulja izsledila, ju prijela ("dajala sta videz zelo vinjenih oseb") in ju odpeljala na pridržanje na policijsko postajo Piran. Kaj se je pri tem dogajalo, pa policija in eden od fantov, ki se je obrnil na varuha, pojasnjujeta povsem različno. Dejstvo je, da je pobudnik v času, ko ga je obravnavala policija, dobil telesne poškodbe, zaradi katerih je bil več dni v bolnišnici, zaradi omrtvičenosti enega lica pa utegne imeti celo trajne posledice. Pobudnik je navedel, da ga je policist na policijski postaji vklenjenega večkrat grobo obdelal s pestmi in ležečega na tleh še obrcal. Policija zatrjuje, da naj bi pobudnik poškodbe staknil med begom, ko se je spotaknil in padel po tleh na "robnik in z glavo trčil v drevo". Zdravnik, ki je prišel na policijsko postajo, ga je le na hitro pregledal in ugotovil, da "ni nič hudega", čeprav so ga zaradi bolečin morali kasneje odpeljati v bolnišnico. Ko je zahteval odvetnika, je policist na postaji izza omare potegnil močno leseno palico in mu grozil, da ga bo razbil, če bo še vztrajal pri odvetniku. Nato je pobudnik podpisal, kar so od njega zahtevali. Matjaž Hanžek je med obravnavo njegove pobude minuli mesec nenapovedano obiskal policijsko postajo Piran. V pisarni za operativne pogovore in obdelavo, v kateri je policija obravnavala pobudnika in ga po njegovih trditvah pretepala ter mu grozila s palico, je bilo vse tako, kot je opisal: v prostoru je varuhova ekipa na omari tudi našla dve leseni palici, tamkajšnji komandir pa ni znal pojasniti, zakaj sta tam.
Varuhov namestnik Aleš Butala je ob tem primeru opozoril na pogosto prakso, kako v primeru pritožbe na ravnanje policistov pritožniku sploh ne omogočijo, da bi povedal svojo različico resnice, kaj šele, da bi ga soočili z domnevnim kršiteljem policijskih pooblastil glede uporabe fizične sile. V tričlanskem senatu, ki obravnava pritožbe, sta poleg predstavnika policije tudi predstavnika javnosti in policijskega sindikata, vendar o pritožbi odloča le prvi. Butala je omenil, da naj bi policija v kratkem izdala posebna navodila, po katerih bo o pritožbah odločal senat, čeprav bi bila ustreznejša rešitev, da bi o pritožbah razsojal nepristranski urad zunaj ustanove, ki je stvar pritožbe.
Varuhovo uradno dopisovanje
Varuh človekovih pravic nas je včeraj seznanil tudi z nekaj primeri svoje uradne korespondence: predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška je pisno opozoril, da je vlada z januarskim sklepom o znižanju (enoodstotnem) pravice neposrednih proračunih uporabnikov do porabe za plače v sprejetem proračunu za leto 2002 kršila zakon o javnih financah, saj bi morala to storiti s predlogom za rebalans proračuna, ne pa zgolj z naknadnim obvestilom o sprejetem sklepu. Varuhovo pismo lahko pričakuje tudi šolska ministrica Lucija Čok. Od nje bo zahteval pojasnila o neuresničevanju zakona o izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Direktor vladnega urada za verske skupnosti Drago Čepar pa se bo moral na varuhovo pisno pobudo končno opredeliti do dolgo prestavljane gradnje džamije v Ljubljani. Do zdaj se mu v zvezi s tem ni zdelo vredno odgovoriti na dve pisni prošnji ljubljanske županje. Gradnja džamije se ne premakne nikamor že tri desetletja in se zatika že pri samem reševanju lokacijskega dovoljenja, kar si je mogoče razložiti le z ugotovitvijo, da za postavitev prvega verskega objekta za 50.000 pripadnikov islamske verske skupnosti v Sloveniji ni prave politične volje, ocenjuje varuh človekovih pravic.
