Na nas se je obrnil pobudnik, ki mu je bilo v postopku denacionalizacije skupaj z drugimi dediči v last vrnjeno kmetijsko zemljišče, na katerem stoji romsko naselje. Pobudnik je Varuha človekovih pravic RS (Varuh) opozoril, da se občina reševanja pravne in komunalne ureditve romskega naselja loteva prepočasi, kar povzroča kršitve njegove lastninske pravice. Menili smo, da bi bila pobuda lahko utemeljena, zato smo na občino naslovili poizvedbo, v kateri nas je zanimalo, kako občina načrtuje pravno ureditev romskega naselja, vključno s terminskim načrtom izvedbe. Zanimalo nas je tudi, ali ima občina komisijo za spremljanje položaja romske skupnosti (Komisija).
Občina nam je pojasnila, da je k reševanju romske problematike pristopila že večkrat. Prvi poskus urejanja bivalnih razmer pripadnikom romske skupnosti je bil že v letu 1992, ko je občina romske družine želela razseliti po prostih površinah znotraj občine. Ta način ni dobil podpore občinskega sveta, zato je občina leta 1997 pristopila k legalizaciji obstoječega naselja, vendar pa petnajst let kasneje, leta 2012 še ni bil sprejet Občinski prostorski načrt (OPN), ki je pogoj za prekategorizacijo in kasnejši odkup zemljišč z romskim naseljem. Občinski sklep o začetku priprave OPN iz marca 2008 je sicer predvideval, da bo OPN sprejet prej kot v dveh letih, štiri leta kasneje pa je občina šele na polovici postopka sprejemanja OPN; v postopku sprejemanja OPN je občina v fazi realizacije smernic, ki jih zahtevajo nosilci urejanja prostora.
Med razlogi za tako dolgotrajne postopke pravne ureditve romskega naselja občina navaja sprejem Zakona o prostorskem načrtovanju leta 2007, ko je morala občina prekiniti postopek sprejemanja strategije prostorskega reda in začeti s postopkom sprejemanja OPN. Drugi pomemben razlog za zastoje pri pravnem urejanju romskega naselja naj bi bila okoliščina, da so lastniki zemljišč, na katerem stoji romsko naselje, preklicali pooblastila (skupnemu) odvetniku, tako da občina sedaj nima skupnega sogovornika s strani lastnikov, to pa občini predstavlja oviro pri celostnem reševanju romske problematike. Tretji razlog naj bi bil v tem, da se je občina obrnila na Zvezo Romov s prošnjo za predlog dveh predstavnikov romske skupnosti za članstvo v Komisiji, vendar pa jim zveza po več kot pol leta še ni odgovorila.
Varuh je na podlagi odgovora občine ugotovil, da je občina prošnjo za posredovanje predloga dveh predstavnikov romske skupnosti v Komisiji naslovila na napačen naslov. Občino smo opozorili, da bi morala takšno prošnjo nasloviti na Svet romske skupnosti Republike Slovenije, ki predstavlja interese romske skupnosti v Sloveniji v razmerju do državnih organov.
Iz odgovorov občine ni razbrati opravičljivih razlogov za zastoje pri pravnem urejanju romskega naselja. Ker nima sprejetega OPN, kjer bi bilo zemljišče opredeljeno kot stavbno, občina ne more kandidirati na državnih razpisih za sofinanciranje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih, v okviru katerih je možno kandidirati tudi za sredstva za odkup zemljišč. Dolgotrajni postopki urejanja naselja ogrožajo uresničevanje človekovih in posebnih pravic romske skupnosti na eni strani ter uresničevanje človekovih pravic posameznikov, ki živijo v okolici nelegalnih romskih naselij, na drugi strani. Tako eni kot drugi so prizadeti v svojem dostojanstvu, osebnostnih pravicah, lastninski pravici, enakosti pred zakonom ter ne nazadnje v zaupanju v pravno državo.
Varuh ugotavlja, da so zastoji pri pravnem in komunalnem urejanju romskih naselij pogosto povezani s pomanjkanjem politične volje lokalnih oblasti. Legalizacija romskih naselij je namreč povezana z določenim odporom občanov, zato lokalne oblasti v skrbi za svoj politični obstoj pogosto zanemarjajo aktivno reševanje urejanja romskih naselij, kar pa ogroža cilj prioritetnega področja Nacionalnega programa ukrepov za Rome 2010-2015 (NPUR), to je izboljšanje bivalnih razmer in ureditev romskih naselij.
Na podlagi ugotovitev o zastojih pri pravnem in komunalnem urejanju romskih naselij, zlasti na območju jugo-vzhodne Slovenije, je Varuh Vladi RS predlagal, da bi v okviru konkretizacije NPUR občinam naložila jasne časovnice za sprejetje potrebnih ukrepov za pravno in komunalno ureditev romskih naselij po posameznih fazah. Izvajanje natančno opredeljenih faz postopka bi z mesečnimi poročili lahko spremljala Komisija Vlade RS za zaščito romske skupnosti. Če občine ukrepov ne bi izvajale, bi morale biti predvidene ustrezne sankcije. V primeru, da bi katera izmed občin zamujala s katerokoli fazo izvedbe, bi morala dejanje občine nemudoma nadomestiti država. Vlada RS temu predlogu Varuha ni naklonjena, ker meni, da preveč posega v pristojnosti občin. (10.1-3/2011)